Page 26 - Vranješ (†), Matej, Aleš Gacnik in Tadeja Jere Jakulin. Ur. 2021. Potenciali razvoja turizma na Unescovih lokacijah svetovne dedišcine v Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 26
potenciali razvoja turizma na unescovih lokacijah svetovne dediščine v sloveniji
Slika 11: Vhod v turistični Antonijev rov. Idrija, 2018. Foto: Aleš Gačnik.
Dediščina, uvrščena na Unescov reprezentativni seznam, je razpeta
med lokalnim in globalnim, zato jo moramo razumevati z glokalnega vi-
dika. V prvi vrsti mora predstavljati vrednoto lokalnemu prebivalstvu, ki
se s to dediščino dnevno srečuje, kot tudi destinaciji, ki s tem postaja vse
bolj vizibilna. Z vpisi dediščine in naravnih vrednot na Unescove repre-
zentativne liste se praviloma povečuje turistično zanimanje za dediščino,
kar se posledično odraža tudi na številu turističnih prihodov na izbrano
Unescovo lokaliteto. To od samih upravljavcev tovrstnih lokalitet zahteva
holistično senzibilnost, ustrezno pripravljenost in organiziranost. Še zlas-
ti je to pomembno na področju nesnovne kulturne dediščine, ki je po svoji
naravi precej krhka, bolj ranljiva, s čemer pa se med turističnimi iskalci av-
tentičnih doživetij dviguje stopnja atraktivnosti in enkratnosti. To predsta-
vlja veliko razvojno priložnost za manjše države, ki se lahko prav preko ko-
municiranja Unescove nesnovne kulturne dediščine lažje pozicionirajo na
turističnem trgu kot preko snovne.
24
Slika 11: Vhod v turistični Antonijev rov. Idrija, 2018. Foto: Aleš Gačnik.
Dediščina, uvrščena na Unescov reprezentativni seznam, je razpeta
med lokalnim in globalnim, zato jo moramo razumevati z glokalnega vi-
dika. V prvi vrsti mora predstavljati vrednoto lokalnemu prebivalstvu, ki
se s to dediščino dnevno srečuje, kot tudi destinaciji, ki s tem postaja vse
bolj vizibilna. Z vpisi dediščine in naravnih vrednot na Unescove repre-
zentativne liste se praviloma povečuje turistično zanimanje za dediščino,
kar se posledično odraža tudi na številu turističnih prihodov na izbrano
Unescovo lokaliteto. To od samih upravljavcev tovrstnih lokalitet zahteva
holistično senzibilnost, ustrezno pripravljenost in organiziranost. Še zlas-
ti je to pomembno na področju nesnovne kulturne dediščine, ki je po svoji
naravi precej krhka, bolj ranljiva, s čemer pa se med turističnimi iskalci av-
tentičnih doživetij dviguje stopnja atraktivnosti in enkratnosti. To predsta-
vlja veliko razvojno priložnost za manjše države, ki se lahko prav preko ko-
municiranja Unescove nesnovne kulturne dediščine lažje pozicionirajo na
turističnem trgu kot preko snovne.
24
