Page 33 - Vranješ (†), Matej, Aleš Gacnik in Tadeja Jere Jakulin. Ur. 2021. Potenciali razvoja turizma na Unescovih lokacijah svetovne dedišcine v Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 33
potenciali unescove dediščine za slovenski turizem
Slika 17: Industrijska dediščina kot dediščinsko turistična atrakcija.
Idrijska kamšt, 2018. Foto: Aleš Gačnik.
Gewerkenegg, v katerem domuje muzej industrijske in tehniške dedišči-
ne, jašek Frančiške z obnovljenimi rudniškimi stroji in napravami, idrij-
ska kamšt, topilnica, klavže, rudniško žitno skladišče, rudniško gledališče,
idrijska rudarska hiša. Almadén in Idrija sta bila zgodovinsko poveza-
na in sta skupaj ohranila raznoliko in edinstveno industrijsko ter tehnič-
no dediščino glede pridobivanja živega srebra in oba ustrezno predstavlja-
ta različne vidike »kulture živega srebra«, tako v tehniškem, industrijskem
in gospodarskem kot tudi na splošno v kulturnem, urbanem, socialnem
in ekološkem smislu. Mesti pričata o dolgem obdobju pridobivanja živega
srebra, specifičnem načinu pridobivanja rude (tako s tehniškega kot social-
nega vidika) in njegovem razvoju. Na obeh lokacijah je ohranjenih veliko
elementov rudarske infrastrukture – tako pod kot nad zemljo, veliko je teh-
niške dediščine, povezane z rudarjenjem ter transportom rude, prav tako
so ohranjeni urbani in spomeniški elementi ter dediščina, ki pričajo o živ-
ljenju in delovnih pogojih rudarjev.
31
Slika 17: Industrijska dediščina kot dediščinsko turistična atrakcija.
Idrijska kamšt, 2018. Foto: Aleš Gačnik.
Gewerkenegg, v katerem domuje muzej industrijske in tehniške dedišči-
ne, jašek Frančiške z obnovljenimi rudniškimi stroji in napravami, idrij-
ska kamšt, topilnica, klavže, rudniško žitno skladišče, rudniško gledališče,
idrijska rudarska hiša. Almadén in Idrija sta bila zgodovinsko poveza-
na in sta skupaj ohranila raznoliko in edinstveno industrijsko ter tehnič-
no dediščino glede pridobivanja živega srebra in oba ustrezno predstavlja-
ta različne vidike »kulture živega srebra«, tako v tehniškem, industrijskem
in gospodarskem kot tudi na splošno v kulturnem, urbanem, socialnem
in ekološkem smislu. Mesti pričata o dolgem obdobju pridobivanja živega
srebra, specifičnem načinu pridobivanja rude (tako s tehniškega kot social-
nega vidika) in njegovem razvoju. Na obeh lokacijah je ohranjenih veliko
elementov rudarske infrastrukture – tako pod kot nad zemljo, veliko je teh-
niške dediščine, povezane z rudarjenjem ter transportom rude, prav tako
so ohranjeni urbani in spomeniški elementi ter dediščina, ki pričajo o živ-
ljenju in delovnih pogojih rudarjev.
31
