Page 156 - Florjančič, Viktorija. 2021. Koronaizziv visokega šolstva: od teorije k praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 156
javnosti je prevladovalo mnenje, da izobraževanje na daljavo ni enako-
vreden način izobraževanja in da študentje niso dobili znanja, ki bi ga
v klasično izvedenem pedagoškem procesu. Avtorica monografije je
do t. i. »prenosa« znanja s strani učitelja kritična, saj meni, da bi se moralo
slovensko visoko šolstvo prilagoditi sodobnim paradigmam. Spremeniti
bi se morala vloga učitelja in študentov, uveljaviti bi se moral k študentu
usmerjen proces učenja, kjer znanje gradi študent, učitelj pa ga pri tem
le vodi in usmerja. Svoje trditve avtorica podkrepi s primeri izvedbe
predmetov s področja poslovne informatike. Evalvacije izvedbe pred-
metov temeljijo na skrbno zbranih podatkih in kažejo, da lahko študentje,
z osmišljenim in načrtovanim, procesno naravnanim, pedagoškim proce-
som, dosežejo boljše rezultate kot so jih dosegli študentje pretežno
klasično izvedenih predmetov. Poseben izziv v času epidemije je pred-
stavljalo izvajanje izpitov na daljavo, ki jih avtorica monografije predstavi
s teoretičnega in empiričnega vidika.
prof. dr. Janez Bešter
Pomemben prispevek monografije predstavljajo v njej predstavljeni pri-
meri in dobre prakse študija na daljavo v Sloveniji. V tem okviru avtorica
prikaže odzive izbranih slovenskih visokošolskih zavodov na pandemske
omejitve, s katerimi se je v preteklih dveh letih soočalo slovensko visoko
šolstvo, ter rezultate nekaterih projektov uvajanja študija na daljavo, ki so
poleg prepoznanih dobrih praks, pomembno prispevali tudi k diseminaciji
in promociji načel uspešnega študija na daljavo tako med učitelji kot tudi
študenti v Sloveniji. Ta vidik ustrezno zaokrožujejo poglavja, v katerih
avtorica predstavi odnos ključnih deležnikov v slovenskem visokošolskem
izobraževanju do uporabe informacijsko komunikacijske tehnologije, pa
tudi obseg uporabe interneta ter različnih spletnih orodij med študentsko
populacijo, kar Sloveniji omogoča relativno uspešno uvedbo študija na
daljavo. Ugotovitve avtorica utemeljuje na rezultatih različnih raziskav,
izvedenih v okviru univerzein v mednarodnem okolju.
izr. prof. dr. Valerij Dermol
Založba Univerze na Primorskem
www.hippocampus.si
vreden način izobraževanja in da študentje niso dobili znanja, ki bi ga
v klasično izvedenem pedagoškem procesu. Avtorica monografije je
do t. i. »prenosa« znanja s strani učitelja kritična, saj meni, da bi se moralo
slovensko visoko šolstvo prilagoditi sodobnim paradigmam. Spremeniti
bi se morala vloga učitelja in študentov, uveljaviti bi se moral k študentu
usmerjen proces učenja, kjer znanje gradi študent, učitelj pa ga pri tem
le vodi in usmerja. Svoje trditve avtorica podkrepi s primeri izvedbe
predmetov s področja poslovne informatike. Evalvacije izvedbe pred-
metov temeljijo na skrbno zbranih podatkih in kažejo, da lahko študentje,
z osmišljenim in načrtovanim, procesno naravnanim, pedagoškim proce-
som, dosežejo boljše rezultate kot so jih dosegli študentje pretežno
klasično izvedenih predmetov. Poseben izziv v času epidemije je pred-
stavljalo izvajanje izpitov na daljavo, ki jih avtorica monografije predstavi
s teoretičnega in empiričnega vidika.
prof. dr. Janez Bešter
Pomemben prispevek monografije predstavljajo v njej predstavljeni pri-
meri in dobre prakse študija na daljavo v Sloveniji. V tem okviru avtorica
prikaže odzive izbranih slovenskih visokošolskih zavodov na pandemske
omejitve, s katerimi se je v preteklih dveh letih soočalo slovensko visoko
šolstvo, ter rezultate nekaterih projektov uvajanja študija na daljavo, ki so
poleg prepoznanih dobrih praks, pomembno prispevali tudi k diseminaciji
in promociji načel uspešnega študija na daljavo tako med učitelji kot tudi
študenti v Sloveniji. Ta vidik ustrezno zaokrožujejo poglavja, v katerih
avtorica predstavi odnos ključnih deležnikov v slovenskem visokošolskem
izobraževanju do uporabe informacijsko komunikacijske tehnologije, pa
tudi obseg uporabe interneta ter različnih spletnih orodij med študentsko
populacijo, kar Sloveniji omogoča relativno uspešno uvedbo študija na
daljavo. Ugotovitve avtorica utemeljuje na rezultatih različnih raziskav,
izvedenih v okviru univerzein v mednarodnem okolju.
izr. prof. dr. Valerij Dermol
Založba Univerze na Primorskem
www.hippocampus.si
