Page 24 - Izzivi razvoja ribištva v Sloveniji
P. 24
1 Uvod
jenih vrst v akvakulturi je z nižjih trofičnih nivojev, ki so pri dnu prehra-
njevalne verige. Glede na situacijo v ribištvu lahko pričakujemo, da bo v
prihodnosti akvakultura predstavljala največji delež v ribiškem sektorju
(Food and Agriculture Organization of the United Nations b. l.a).
Strategija za doseganje trajnostne akvakulture mora zagotavljati
(Food and Agriculture Organization of the United Nations b. l.a):
• pravično plačilo ribogojcem za izvajanje ribogojstva,
• da so koristi in stroški razdeljeni pravično,
• zadostne količine razpoložljive hrane,
• upravljanje okolja v korist prihajajočih generacij,
• urejeno delovanje in upravljanje z akvakulturo ter dobro organizi-
ranost industrije.
Prizadevanja za prihodnji razvoj akvakulture temeljijo na (Food and
Agriculture Organization of the United Nations b. l.a):
• razvoju in blaginji skupnosti ter zdravju ljudi,
• izboljšanju prihodkov in standarda ter zagotavljanju kakovostne
prehrane,
• zagotovitvi večjih pooblastil ženskam in kmetom.
Akvakultura je zelo produktivna, ker se v tej dejavnosti na hektar pro-
izvede več hrane kot v živinoreji in poljedelstvu. Največji delež vzrejenih
rib predstavljajo kitajski in indijski krapi, sledijo jim mehkužci (različne
vrste školjk). Leta 2016 je skupni pridelek akvakulture iz 37 držav pre-
segel ulov divjih rib, v tem letu je bil sektor akvakulture najhitreje ra-
stoči del v celotni prehranski industriji, v njem so pridelali 80 milijonov
ton hrane, pri čemer je izključena pridelava vodnih rastlin (Food and
Agriculture Organization of the United Nations b. l.b; b. l.c). Eden od
omejujočih dejavnikov v akvakulturi je pridobivanje mladic za vzrejo iz
naravnega okolja, prav tako so še velike možnosti za ustvarjanje izbolj-
šanih linij, ki so bolje prilagojene za življenje v akvakulturi.
Največji delež akvakulture odpade na azijske države, ki proizvedejo
tudi največji delež hrane iz akvakulture. V letu 2016 so v azijskih drža-
vah proizvedli približno 71 milijonov ton hrane v akvakulturi; največja
proizvajalka je Kitajska, ki pridela 62 odstotkov celotne svetovne pro-
izvodnje. Produktivnost se povečuje tudi v naslednjih državah: Egiptu,
Nigeriji, Čilu, Indiji, Indoneziji, Vietnamu, Bangladešu in Norveški. V ri-
bištvu je bilo leta 2016 zaposlenih 59,6 milijona ljudi, od tega je bilo 19,3
milijona zaposlenih v akvakulturi, ostalih 40,3 milijona pa v ribolovu.
24
jenih vrst v akvakulturi je z nižjih trofičnih nivojev, ki so pri dnu prehra-
njevalne verige. Glede na situacijo v ribištvu lahko pričakujemo, da bo v
prihodnosti akvakultura predstavljala največji delež v ribiškem sektorju
(Food and Agriculture Organization of the United Nations b. l.a).
Strategija za doseganje trajnostne akvakulture mora zagotavljati
(Food and Agriculture Organization of the United Nations b. l.a):
• pravično plačilo ribogojcem za izvajanje ribogojstva,
• da so koristi in stroški razdeljeni pravično,
• zadostne količine razpoložljive hrane,
• upravljanje okolja v korist prihajajočih generacij,
• urejeno delovanje in upravljanje z akvakulturo ter dobro organizi-
ranost industrije.
Prizadevanja za prihodnji razvoj akvakulture temeljijo na (Food and
Agriculture Organization of the United Nations b. l.a):
• razvoju in blaginji skupnosti ter zdravju ljudi,
• izboljšanju prihodkov in standarda ter zagotavljanju kakovostne
prehrane,
• zagotovitvi večjih pooblastil ženskam in kmetom.
Akvakultura je zelo produktivna, ker se v tej dejavnosti na hektar pro-
izvede več hrane kot v živinoreji in poljedelstvu. Največji delež vzrejenih
rib predstavljajo kitajski in indijski krapi, sledijo jim mehkužci (različne
vrste školjk). Leta 2016 je skupni pridelek akvakulture iz 37 držav pre-
segel ulov divjih rib, v tem letu je bil sektor akvakulture najhitreje ra-
stoči del v celotni prehranski industriji, v njem so pridelali 80 milijonov
ton hrane, pri čemer je izključena pridelava vodnih rastlin (Food and
Agriculture Organization of the United Nations b. l.b; b. l.c). Eden od
omejujočih dejavnikov v akvakulturi je pridobivanje mladic za vzrejo iz
naravnega okolja, prav tako so še velike možnosti za ustvarjanje izbolj-
šanih linij, ki so bolje prilagojene za življenje v akvakulturi.
Največji delež akvakulture odpade na azijske države, ki proizvedejo
tudi največji delež hrane iz akvakulture. V letu 2016 so v azijskih drža-
vah proizvedli približno 71 milijonov ton hrane v akvakulturi; največja
proizvajalka je Kitajska, ki pridela 62 odstotkov celotne svetovne pro-
izvodnje. Produktivnost se povečuje tudi v naslednjih državah: Egiptu,
Nigeriji, Čilu, Indiji, Indoneziji, Vietnamu, Bangladešu in Norveški. V ri-
bištvu je bilo leta 2016 zaposlenih 59,6 milijona ljudi, od tega je bilo 19,3
milijona zaposlenih v akvakulturi, ostalih 40,3 milijona pa v ribolovu.
24
