Page 285 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2026 Skladateljska društva nekoč in danes.../Composers’ Societies Past and Present...
P. 285

Weiss, Jernej, ur. 2026. Skladateljska društva nekoč in danes: preplet stanovskega in nacionalnega | Composers’ Societies Past and Present: Combining the Professional and the National
                         Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. https://doi.org/10.26493/978-961-293-555-9.285-296
                         © 2026 Dušan Bavdek









                 Društvo slovenskih skladateljev – vloga v družbi
                 in izzivi današnjega časa

                 Dušan Bavdek
                 Društvo slovenskih skladateljev
                 Society of Slovene Composers




                 Društvo slovenskih skladateljev (DSS) v letu 2025 zaznamuje 80-letni-
            co svojega delovanja, kar ponuja izhodišče za refleksijo, analizo stanja ter
            vizijo delovanja v prihodnje. DSS je kot stanovsko društvo, ki ga 1. člen
            njegovega statuta opredeljuje kot »samostojno, prostovoljno, nepridobitno
            združenje skladateljev, ki s svojim ustvarjalnim delovanjem uresničujejo na-
            cionalne interese na področju glasbene kulture«, nadaljevalo in nadgradi-
            lo delo združenj in krožkov,  delujočih v 19. stoletju in prvi polovici 20., in
                                       1
            v preteklih 80 letih odigralo izjemno vlogo v slovenskem prostoru. Sloven-
                                                                      2
            sko glasbeno kulturo zastopa in predstavlja tudi mednarodno  in je ena od
            glavnih nacionalnih stanovskih organizacij, ki si je z dosedanjim dosledno
            apolitičnim, profesionalnim in za glasbeno kulturo stimulativnim delova-
            njem pridobila velik ugled.
                 Večji del svojega delovanja je DSS združevalo skladatelje vseh žanrov
            in muzikologe, danes pa vključuje predvsem skladatelje umetnostne glasbe
            ter manjši del skladateljev jazzovske, popularne in filmske glasbe. Glede na
            potrebo po čim širši reprezentativnosti glasbene ustvarjalnosti v Sloveniji
            1    Jernej Weiss, »Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesio-
                 nalno kulturo«, v Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesio-
                 nalno kulturo (= Studia Musicologica Labacensia 6), ur. Jernej Weiss (Koper, Ljublja-
                 na: Založba Univerze na Primorskem, Festival Ljubljana, 2023), 17–9, https://doi.org
                 /10.26493/978-961-293-217-6.17-19.
            2    Črt Sojar Voglar, ur., Skladateljske poti po letu 1900 (Ljubljana: Društvo slovenskih
                 skladateljev, 2003).


                                                                              285
   280   281   282   283   284   285   286   287   288   289   290