Page 37 - Kavur, Boris. Vse stvari štejejo (v majhnih količinah) ... Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2014.
P. 37
Ne z mečem … 37
Orožje in oprema bojevnikov
iz Formina
Čeprav zaradi svoje izpostavljenosti, ki je predvsem posledica bogate okrašenosti, večino pozornosti pri-
tegnejo meči, so bile na grobišču v Forminu odkrite tudi druge najdbe orožja in osebne opreme bojev-
nikov – železne sulične osti, železne pasne verige, noži, škarje, britve, ščitne grbe in predvsem večje že-
lezne fibule.
Fibule so večinoma izdelane iz železa, med njimi pa izstopa zgolj nekaj odlomkov večjih fibul s kroglicami na
loku in odlomljena bronasta fibula tipa Mötschwil. Slednja sodi v maloštevilno skupino variante Gemeinle-
barn, ki ima na loku dve, s prečnimi vrezi okrašeni rebri – eno na »glavi« ter drugo na nogi pod objemko. Fibule
te variante imajo zanimivo prostorsko razprostranjenost. Poznane so iz Dührena in Manchinga na Bavarskem,
Gracarce na Koroškem, Podzemlja in Formina v Sloveniji. Datirane v mlajši del srednjelatenskega obdobja, so
znanilke novih povezav in vplivov s prostora srednje Evrope.
V razpravah o razmerjih med spoloma na keltskih grobiščih nekateri avtorji opozarjajo na grobišča iz srednjega
dela mlajše železne dobe, na katerih so jasno prepoznavna neenaka razmerja med spoloma pokopanih. Eno ta-
kih je tudi Formin. Kljub nepoznavanju kontekstov najdb, lahko na podlagi ohranjenih predmetov domneva-
mo večje število moških pokopov oziroma izjemno visok delež pokopov z orožjem. Zdi se, da v osrednjem delu
Karpatske kotline prevladujejo grobišča z večjim številom ženskih, na robnih področjih pa moških pokopov.
Zaradi obsedenosti s keltskimi invazijami proti jugu so številni strokovnjaki v njih videli kopičenje vojske za po-
hode proti Makedoniji in Grčiji, prav grobišča kot je Formin pa kažejo, da moramo v njih najverjetneje opazo-
vati večjo stopnjo militarizacije vseh obmejnih območij.
Orožje in oprema bojevnikov
iz Formina
Čeprav zaradi svoje izpostavljenosti, ki je predvsem posledica bogate okrašenosti, večino pozornosti pri-
tegnejo meči, so bile na grobišču v Forminu odkrite tudi druge najdbe orožja in osebne opreme bojev-
nikov – železne sulične osti, železne pasne verige, noži, škarje, britve, ščitne grbe in predvsem večje že-
lezne fibule.
Fibule so večinoma izdelane iz železa, med njimi pa izstopa zgolj nekaj odlomkov večjih fibul s kroglicami na
loku in odlomljena bronasta fibula tipa Mötschwil. Slednja sodi v maloštevilno skupino variante Gemeinle-
barn, ki ima na loku dve, s prečnimi vrezi okrašeni rebri – eno na »glavi« ter drugo na nogi pod objemko. Fibule
te variante imajo zanimivo prostorsko razprostranjenost. Poznane so iz Dührena in Manchinga na Bavarskem,
Gracarce na Koroškem, Podzemlja in Formina v Sloveniji. Datirane v mlajši del srednjelatenskega obdobja, so
znanilke novih povezav in vplivov s prostora srednje Evrope.
V razpravah o razmerjih med spoloma na keltskih grobiščih nekateri avtorji opozarjajo na grobišča iz srednjega
dela mlajše železne dobe, na katerih so jasno prepoznavna neenaka razmerja med spoloma pokopanih. Eno ta-
kih je tudi Formin. Kljub nepoznavanju kontekstov najdb, lahko na podlagi ohranjenih predmetov domneva-
mo večje število moških pokopov oziroma izjemno visok delež pokopov z orožjem. Zdi se, da v osrednjem delu
Karpatske kotline prevladujejo grobišča z večjim številom ženskih, na robnih področjih pa moških pokopov.
Zaradi obsedenosti s keltskimi invazijami proti jugu so številni strokovnjaki v njih videli kopičenje vojske za po-
hode proti Makedoniji in Grčiji, prav grobišča kot je Formin pa kažejo, da moramo v njih najverjetneje opazo-
vati večjo stopnjo militarizacije vseh obmejnih območij.
