Page 175 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 175
kakovost z vidika študentov univerzitetnega študijskega programa ...
Kakovost visokega šolstva je v prvi fazi povezana z uveljavljenim neoliberalnim sistemom
in tržnim kapitalizmom, ki predvidevata zasebno lastnino2 (lahko mu rečemo tudi divje la-
stništvo nad znanjem), decentralizacijo šolstva, drugačno financiranje itd., pri čemer avtor-
ji poudarijo, da »kakovost na trgu postane sredstvo za doseganje konkurenčne prednosti in
ni sama sebi namen« (Brejc, Širok in Jurič Rajh, 2008, 12). A tako definirano binarno raz-
merje nam zamegli širšo sliko, saj številni primeri dokazujejo, da trg ne more regulirati sa-
mega sebe in svojih produktov (prim. Klein, 2011). Pri tem v oči bode očiten namen evrop-
ske politike, ki je postavljala tirnice bolonjskemu procesu, da bi izobraževanje prilagodila
(in tudi podredila) potrebam gospodarstva, kar se izteka v privatizacijo in korporativizaci-
jo javne univerze in se odmika od osnovne ideje, ki bi jo naj univerza gojila, tj. »ohranjanje
znanja kot vsem dostopnega javnega dobrega in razvijanje znanosti za splošno dobrobit člo-
veštva« (Burcar, 2012, 223).
Nadalje je kakovost povezana z nenehnim preverjanjem stanja, ki jo Stronach (2000
v Brejc, Širok in Jurič Rajh) imenuje audit culture (prim. Strathern, 2000) ali kultura pre-
soje. Gre za sistem nenehne kontrole trenutnega stanja in hitrih sprememb v šolstvu. Seve-
da se moramo pri tem zavedati, da je kakovost s tovrstnim sistemom težje evalvirati, saj mo-
ramo, kot ugotavljajo Brejc, Širok in Jurič Rajh (2008), rezultate in uspešnost izobraževanja
meriti na dolgi rok. Iz tega sledi, da nepremišljeno ne spreminjamo trenutnega stanja, če se
ne sklada z visoko postavljenimi merili kakovosti izobraževalnega sistema, temveč moramo
trenutno stanje evalvirati in prilagajati znotraj večletnega obdobja.
Skozi nenehno evidentiranje in evalvacijo z namenom zagotavljanja kakovosti v vi-
sokem šolstvu so se razvili različni modeli in pristopi raziskovanja kakovosti. Izposodili si
bomo pojmovanje kakovosti po Salisu (1993 v Brejc, Širok in Jurič Rajh, 2008, 12), ki jo ra-
zume skozi sledeče pristope: kontrola kakovosti, ugotavljanje/zagotavljanje kakovosti in ce-
lovito obvladovanje kakovosti. Za našo raziskavo je smiselno omeniti zgolj drugi pristop, saj
je po Zgagi (2000 v Brejc, Širok in Jurič Rajh, 2008) samovrednotenje »eden ključnih de-
javnikov pri zagotavljanju kakovosti izobraževalnega procesa«. Poleg tega je ta pristop vse-
bovan tudi v londonskem komunikeju kot eno od devetih področij razvoja evropskega vi-
sokega šolstva.
Predstavitev študijskega programa Razredni pouk
UP PEF je od samih začetkov, najprej v okviru koprske enote Pedagoške fakultete v Lju-
bljani, nato pa od leta 2003 kot samostojna fakulteta izvajala program Razredni pouk.
Program Razredni pouk je sprva potekal kot štiriletni program. Z bolonjsko reformo se
je pričel izvajati kot štiriletni univerzitetni študij in enoletni magistrski študij. V študij-
skem letu 2013/14 je fakulteta prvič razpisala 2. bolonjsko stopnjo magistrskega študij-
skega programa Razredni pouk, ki se smiselno navezuje na univerzitetni program 1. sto-
pnje s poglabljanjem in nadgradnjo pridobljenega znanja. Na 2. stopnji lahko študentje
izbirajo med tremi smermi, in sicer se lahko odločijo za poučevanje na razredni stopnji,
za poučevanje na razredni stopnji z angleščino ali italijanščino. Tako prva kot druga sto-
pnja programa temeljita na pridobivanju kompetenc, ki so ključne za opravljanje peda-
goškega poklica v sodobni družbi, s poudarkom na poznavanju procesov v vzgoji in izo-
2 Tooley, 1994 v Brejc, Širok in Jurič Rajh, 2008, pravi, da se izobraževanje na trgu začne obnašati kot zasebna
dobrina zaradi drugačnega financiranja, decentralizacije šolstva, deregulacije itd.
173
Kakovost visokega šolstva je v prvi fazi povezana z uveljavljenim neoliberalnim sistemom
in tržnim kapitalizmom, ki predvidevata zasebno lastnino2 (lahko mu rečemo tudi divje la-
stništvo nad znanjem), decentralizacijo šolstva, drugačno financiranje itd., pri čemer avtor-
ji poudarijo, da »kakovost na trgu postane sredstvo za doseganje konkurenčne prednosti in
ni sama sebi namen« (Brejc, Širok in Jurič Rajh, 2008, 12). A tako definirano binarno raz-
merje nam zamegli širšo sliko, saj številni primeri dokazujejo, da trg ne more regulirati sa-
mega sebe in svojih produktov (prim. Klein, 2011). Pri tem v oči bode očiten namen evrop-
ske politike, ki je postavljala tirnice bolonjskemu procesu, da bi izobraževanje prilagodila
(in tudi podredila) potrebam gospodarstva, kar se izteka v privatizacijo in korporativizaci-
jo javne univerze in se odmika od osnovne ideje, ki bi jo naj univerza gojila, tj. »ohranjanje
znanja kot vsem dostopnega javnega dobrega in razvijanje znanosti za splošno dobrobit člo-
veštva« (Burcar, 2012, 223).
Nadalje je kakovost povezana z nenehnim preverjanjem stanja, ki jo Stronach (2000
v Brejc, Širok in Jurič Rajh) imenuje audit culture (prim. Strathern, 2000) ali kultura pre-
soje. Gre za sistem nenehne kontrole trenutnega stanja in hitrih sprememb v šolstvu. Seve-
da se moramo pri tem zavedati, da je kakovost s tovrstnim sistemom težje evalvirati, saj mo-
ramo, kot ugotavljajo Brejc, Širok in Jurič Rajh (2008), rezultate in uspešnost izobraževanja
meriti na dolgi rok. Iz tega sledi, da nepremišljeno ne spreminjamo trenutnega stanja, če se
ne sklada z visoko postavljenimi merili kakovosti izobraževalnega sistema, temveč moramo
trenutno stanje evalvirati in prilagajati znotraj večletnega obdobja.
Skozi nenehno evidentiranje in evalvacijo z namenom zagotavljanja kakovosti v vi-
sokem šolstvu so se razvili različni modeli in pristopi raziskovanja kakovosti. Izposodili si
bomo pojmovanje kakovosti po Salisu (1993 v Brejc, Širok in Jurič Rajh, 2008, 12), ki jo ra-
zume skozi sledeče pristope: kontrola kakovosti, ugotavljanje/zagotavljanje kakovosti in ce-
lovito obvladovanje kakovosti. Za našo raziskavo je smiselno omeniti zgolj drugi pristop, saj
je po Zgagi (2000 v Brejc, Širok in Jurič Rajh, 2008) samovrednotenje »eden ključnih de-
javnikov pri zagotavljanju kakovosti izobraževalnega procesa«. Poleg tega je ta pristop vse-
bovan tudi v londonskem komunikeju kot eno od devetih področij razvoja evropskega vi-
sokega šolstva.
Predstavitev študijskega programa Razredni pouk
UP PEF je od samih začetkov, najprej v okviru koprske enote Pedagoške fakultete v Lju-
bljani, nato pa od leta 2003 kot samostojna fakulteta izvajala program Razredni pouk.
Program Razredni pouk je sprva potekal kot štiriletni program. Z bolonjsko reformo se
je pričel izvajati kot štiriletni univerzitetni študij in enoletni magistrski študij. V študij-
skem letu 2013/14 je fakulteta prvič razpisala 2. bolonjsko stopnjo magistrskega študij-
skega programa Razredni pouk, ki se smiselno navezuje na univerzitetni program 1. sto-
pnje s poglabljanjem in nadgradnjo pridobljenega znanja. Na 2. stopnji lahko študentje
izbirajo med tremi smermi, in sicer se lahko odločijo za poučevanje na razredni stopnji,
za poučevanje na razredni stopnji z angleščino ali italijanščino. Tako prva kot druga sto-
pnja programa temeljita na pridobivanju kompetenc, ki so ključne za opravljanje peda-
goškega poklica v sodobni družbi, s poudarkom na poznavanju procesov v vzgoji in izo-
2 Tooley, 1994 v Brejc, Širok in Jurič Rajh, 2008, pravi, da se izobraževanje na trgu začne obnašati kot zasebna
dobrina zaradi drugačnega financiranja, decentralizacije šolstva, deregulacije itd.
173