Page 123 - Šuligoj, Metod, ur., 2015. Retrospektiva turizma Istre. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 123
istično promocijo in razvoj ostale ponudbe, potrebne ulaganja u turističku promociju i razvoj ostale ponude
za zadovoljevanje vedno večjega števila obiskovalcev. V potrebne za zadovoljavanje sve većeg broja posjetitelja. U
času hitre rasti turističnega povpraševanja so imele pred- vrijeme brzog rasta turističke potražnje prednost su imale
nost investicije v razvoj nove ponudbe in v širitev zmoglji- investicije u razvoj nove ponude i u širenje kapaciteta, a
vosti, zanemarjala pa se je obnova in vzdrževanje starejših zanemarivala se obnova i održavanje starijih objekata.
objektov. Portoroški hotel Palace, ki je bil do izgradnje Portoroški hotel Palace, koji je do izgradnje novih porto-
novih portoroških hotelov vodilni hotel tega področja, je roških hotela bio vodeći hotel toga područja, zbog lošeg
bil zaradi slabega vzdrževanja v tako slabem stanju, da je održavanja bio u tako lošem stanju da je 1989. godine
je leta 1989 zaprl svoja vrata. Obnovo je dočakal skoraj zatvorio svoja vrata. Obnovu je dočekao gotovo dvadeset
dvajset let kasneje, leta 2008. godina kasnije, 2008. godine.
Hotelska ponudba na obali je bila po drugi svetovni vojni Hotelska ponuda na obali nakon Drugoga svjetskog rata
v domeni velikih turističnih podjetij iz družbenega sek- bila je u domeni velikih turističkih tvrtki iz društvenog
torja, ki so najprej upravljala nacionalizirano turistično sektora, koje su u početku upravljale nacionaliziranom
infrastrukturo, kasneje pa tudi gradila nove kapacitete. turističkom infrastrukturom, a kasnije i gradile nove
Ta podjetja so se v naslednjih desetletjih pogosto preobli- kapacitete. Te su se tvrtke u sljedećim desetljećima često
kovala, združevala in razdruževala, da bi dosegla večjo preoblikovale, udruživale i razdruživale kako bi postigle
učinkovitost oziroma, da bi se prilagodila spremembam veću učinkovitost, odnosno kako bi se prilagode promje-
v gospodarskem in političnem sistemu. Na osnovi za- nama u gospodarskom i političkom sustavu. Turističke
kona o gospodarskih družbah iz leta 1976, ki je uvedel tvrtke međusobno su se povezivale na temelju zakona o
dogovorno ekonomijo in spodbujal povezovanje ter sode- gospodarskim društvima iz 1976. godine, koji je uveo
lovanje podjetij, so se tudi turistična podjetja povezovala dogovornu ekonomiju te poticao povezivanje i suradnju
med seboj.57 Večina obalne turistične ponudbe je v času među tvrtkama57. Veći je dio obalne turističke ponude u
največjega turističnega povpraševanja v prvi polovici vrijeme najveće turističke potražnje u prvoj polovici 1980-
osemdesetih let delovala pod okriljem velike sestavljene ih bio pod okriljem velike složene organizacije udruženog
organizacije združenega dela SOZD Timav, ki je poleg rada SOZD Timav (hrv. SOUR Timav), koja je osim ho-
hotelskih podjetij vključevala tudi druge turistične ponu- telski tvrtki uključivala i druge turističke ponuditelje, kao
dnike pa tudi kmetijska in živilsko-predelovalna podjetja. i poljoprivredne tvrtke i tvrtke za preradu hrane. Druga
Drugo večje sestavljeno podjetje, ki je vključevalo tudi veća složena tvrtka koja je uključivala i obalne hotelske
hotelska podjetja z obale, je bil SOZD Emona iz Ljublja- tvrtke bio je SOZD Emona (hrv. SOUR Emona) iz Lju-
ne. Ti veliki sistemi pa so se zaradi težav pri vodenju in bljane. Ti su se veliki sustavi zbog problema u vođenju i
nesoglasjih pri financiranju kmalu razpustili in do konca nesuglasicama u financiranju ubrzo raspali i do kraja su
desetletja so bile družbe, ki so sestavljale te sisteme po- desetljeća društva koja su činila te sustave ponovno po-
novno samostojna podjetja. Pred razpadom skupne države stala samostalne tvrtke. Prije raspada zajedničke države
je turistično ponudbo na obali obvladovalo devet večjih turistička ponuda na obali bila je u rukama devet većih
podjetij. V Portorožu so delovala štiri hotelska podjetja, tvrtki. U Portorožu su radile četiri hotelske tvrtke i to Ho-
in sicer Hoteli Bernardin (s hoteli Emona, Bernardin in teli Bernardin (s hotelima Emona, Bernardin i Vile Park),
Vile Park), Hoteli Riviera (kasneje Hoteli Morje, s hoteli Hoteli Riviera (kasnije Hoteli Morje, s hotelima Riviera,
Riviera, Slovenija in Jadranka), Hoteli Palace (s hoteli Slovenija i Jadranka), Hoteli Palace (s hotelima Grand
Grand hotel Palace, Palace (stari), Apollo, Mirna in Nep- hotel Palace, Palace (stari), Apollo, Mirna i Neptun) te
tun) ter podjetje Hoteli Metopol (Grand hotel Metropol, tvrtka Hoteli Metopol (Grand hotel Metropol, Roža, Ve-
Roža, Vesna, Lucija, Barbara, Marita, paviljon Suisse in sna, Lucija, Barbara, Marita, paviljon Suisse i bungalovi).
123
za zadovoljevanje vedno večjega števila obiskovalcev. V potrebne za zadovoljavanje sve većeg broja posjetitelja. U
času hitre rasti turističnega povpraševanja so imele pred- vrijeme brzog rasta turističke potražnje prednost su imale
nost investicije v razvoj nove ponudbe in v širitev zmoglji- investicije u razvoj nove ponude i u širenje kapaciteta, a
vosti, zanemarjala pa se je obnova in vzdrževanje starejših zanemarivala se obnova i održavanje starijih objekata.
objektov. Portoroški hotel Palace, ki je bil do izgradnje Portoroški hotel Palace, koji je do izgradnje novih porto-
novih portoroških hotelov vodilni hotel tega področja, je roških hotela bio vodeći hotel toga područja, zbog lošeg
bil zaradi slabega vzdrževanja v tako slabem stanju, da je održavanja bio u tako lošem stanju da je 1989. godine
je leta 1989 zaprl svoja vrata. Obnovo je dočakal skoraj zatvorio svoja vrata. Obnovu je dočekao gotovo dvadeset
dvajset let kasneje, leta 2008. godina kasnije, 2008. godine.
Hotelska ponudba na obali je bila po drugi svetovni vojni Hotelska ponuda na obali nakon Drugoga svjetskog rata
v domeni velikih turističnih podjetij iz družbenega sek- bila je u domeni velikih turističkih tvrtki iz društvenog
torja, ki so najprej upravljala nacionalizirano turistično sektora, koje su u početku upravljale nacionaliziranom
infrastrukturo, kasneje pa tudi gradila nove kapacitete. turističkom infrastrukturom, a kasnije i gradile nove
Ta podjetja so se v naslednjih desetletjih pogosto preobli- kapacitete. Te su se tvrtke u sljedećim desetljećima često
kovala, združevala in razdruževala, da bi dosegla večjo preoblikovale, udruživale i razdruživale kako bi postigle
učinkovitost oziroma, da bi se prilagodila spremembam veću učinkovitost, odnosno kako bi se prilagode promje-
v gospodarskem in političnem sistemu. Na osnovi za- nama u gospodarskom i političkom sustavu. Turističke
kona o gospodarskih družbah iz leta 1976, ki je uvedel tvrtke međusobno su se povezivale na temelju zakona o
dogovorno ekonomijo in spodbujal povezovanje ter sode- gospodarskim društvima iz 1976. godine, koji je uveo
lovanje podjetij, so se tudi turistična podjetja povezovala dogovornu ekonomiju te poticao povezivanje i suradnju
med seboj.57 Večina obalne turistične ponudbe je v času među tvrtkama57. Veći je dio obalne turističke ponude u
največjega turističnega povpraševanja v prvi polovici vrijeme najveće turističke potražnje u prvoj polovici 1980-
osemdesetih let delovala pod okriljem velike sestavljene ih bio pod okriljem velike složene organizacije udruženog
organizacije združenega dela SOZD Timav, ki je poleg rada SOZD Timav (hrv. SOUR Timav), koja je osim ho-
hotelskih podjetij vključevala tudi druge turistične ponu- telski tvrtki uključivala i druge turističke ponuditelje, kao
dnike pa tudi kmetijska in živilsko-predelovalna podjetja. i poljoprivredne tvrtke i tvrtke za preradu hrane. Druga
Drugo večje sestavljeno podjetje, ki je vključevalo tudi veća složena tvrtka koja je uključivala i obalne hotelske
hotelska podjetja z obale, je bil SOZD Emona iz Ljublja- tvrtke bio je SOZD Emona (hrv. SOUR Emona) iz Lju-
ne. Ti veliki sistemi pa so se zaradi težav pri vodenju in bljane. Ti su se veliki sustavi zbog problema u vođenju i
nesoglasjih pri financiranju kmalu razpustili in do konca nesuglasicama u financiranju ubrzo raspali i do kraja su
desetletja so bile družbe, ki so sestavljale te sisteme po- desetljeća društva koja su činila te sustave ponovno po-
novno samostojna podjetja. Pred razpadom skupne države stala samostalne tvrtke. Prije raspada zajedničke države
je turistično ponudbo na obali obvladovalo devet večjih turistička ponuda na obali bila je u rukama devet većih
podjetij. V Portorožu so delovala štiri hotelska podjetja, tvrtki. U Portorožu su radile četiri hotelske tvrtke i to Ho-
in sicer Hoteli Bernardin (s hoteli Emona, Bernardin in teli Bernardin (s hotelima Emona, Bernardin i Vile Park),
Vile Park), Hoteli Riviera (kasneje Hoteli Morje, s hoteli Hoteli Riviera (kasnije Hoteli Morje, s hotelima Riviera,
Riviera, Slovenija in Jadranka), Hoteli Palace (s hoteli Slovenija i Jadranka), Hoteli Palace (s hotelima Grand
Grand hotel Palace, Palace (stari), Apollo, Mirna in Nep- hotel Palace, Palace (stari), Apollo, Mirna i Neptun) te
tun) ter podjetje Hoteli Metopol (Grand hotel Metropol, tvrtka Hoteli Metopol (Grand hotel Metropol, Roža, Ve-
Roža, Vesna, Lucija, Barbara, Marita, paviljon Suisse in sna, Lucija, Barbara, Marita, paviljon Suisse i bungalovi).
123
