Page 77 - Hrobat Virloget, Katja, et al., eds. (2015). Stone narratives: heritage, mobility, performance. University of Primorska Press, Koper.
P. 77
visiting the karst underground: development of cave tourism in slovenia
References
Agapito, G. (1823). Le grotte di Adlersberg, di S. Canciano, di Corniale e di S. Servolo, la
miniera di mercurio d’Idria, il lago di Cirknitz, le terme di Monfalcone, antichità
Romane d’Aquileja e Pola, ed altri notevoli oggeti nelle vicinanze di Trieste. Vienna,
dalla tipografia di Antonio Strauss. A spese di Paolo Schubart in Trieste
Boegan, E. (1897). La grotta di Corniale. In: Estratto dalla Rassegna bimestrale della
»Società Alpina delle Giulie« a.II, N.ri 2, 3, 4, e 5. Trieste, Stabilimento Art.Tip.
G. Caprin.
Brown, E. (M.D.). (1685). A brief account of some travels in divers Parts of Europe, Viz.
Hungaria, Servia, Bulgaria, Macedonia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Car-
niola and Friuli, Through a great part of Germany and the Low-Countries. Through
Marca Trevisana, and Lombardy on both sides the Po. With some observations on
the Gold, Silver, Cooper, Quick-silver Mines, and the Baths and Mineral Waters in
those Parts. As also, The Description of many Antiquities, Habits, Fortifications and
Remarkable Places. The Second Edition with many Additions. London: printed for
Benj. Tooke, at the Sign of the Ship in St. Paul’s Church-yard.
Carmichael, C. (1991). Angleška gentlemana na potovanju po slovenskih krajih leta
1737. Zgodovinski časopis, 45(1), 41–46.
Cvirn, J. & Studen, A. (2001). »Ko vihar dirjajo hlaponi«. K socialni in kulturni zgodo-
vini železnice v 19. stoletju. Tiri in čas, 12. Ljubljana: Slovenske železnice, Železniški
muzej.
Čeč, D. (2001). Zakaj je Postojna hotela postati mesto? Zgodovina za vse, 8(1), 36–51.
Čeč, D. (2009). Postojna okoli leta 1909. In: Fikfak, J. (ed). Postojna, upravno in gosp-
odarsko središče (pp. 33–56). Občina Postojna.
Čuk, A. (2003). Razvoj jamske železnice na primeru Postojnske jame. Acta carsologica,
32/1(16), 225–242.
Habe, F. & Kranjc, A. (1981). Delež Slovencev v speleologiji. Zbornik za zgodovino nar-
avoslovja in tehnike, 5–6, 13–93.
Hrobat Virloget, K. (2015). Caves as entrances to the World Beyond, from where fer-
tility is derived. The case of SW Slovenia. Studia mythological Slavica, 18, 153‒164.
Janša, O. (1968). Zgodovina turizma na Slovenskem. Turistični vestnik, 16(1), 26–31.
Južnič, S. (2013). Shaffenrath o obiskovalcih jam (800-letnica najstarejšega zapisa v Pos-
tojnski jami). Arhivi, 36(1), 9–24.
Kariž, S. (2008). Od jamskih svetilničarjev do turističnih vodnikov. Kras, 88, 22–24.
Kavrečič, P. (2007). Parni stroj in turizem na Primorskem. Prometne povezave kot de-
javnik turističnega razvoja na primeru Postojne in Portoroža do prve svetovne vo-
jne. Annales, Series historia et sociologia, 17(2), 315–336.
Kavrečič, P. (2011). Pričevalci preteklosti : avanturisti in drugi popotniki na Krasu in v
Istri pred modernim turizmom. Acta Histriae, 19(4), 683–702.
Kranjc, A. (2002). Anthron Society (Postojna 1889–1911), the beginning of organized
speleology in Slovenia. Acta Carsologica, 31/2(11), 223–232.
Kranjc, A. (1997). Brief account of the development of speleology in Slovenia (to 1914).
Acta carsologica, 26/2(11), 99–107.
75
References
Agapito, G. (1823). Le grotte di Adlersberg, di S. Canciano, di Corniale e di S. Servolo, la
miniera di mercurio d’Idria, il lago di Cirknitz, le terme di Monfalcone, antichità
Romane d’Aquileja e Pola, ed altri notevoli oggeti nelle vicinanze di Trieste. Vienna,
dalla tipografia di Antonio Strauss. A spese di Paolo Schubart in Trieste
Boegan, E. (1897). La grotta di Corniale. In: Estratto dalla Rassegna bimestrale della
»Società Alpina delle Giulie« a.II, N.ri 2, 3, 4, e 5. Trieste, Stabilimento Art.Tip.
G. Caprin.
Brown, E. (M.D.). (1685). A brief account of some travels in divers Parts of Europe, Viz.
Hungaria, Servia, Bulgaria, Macedonia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Car-
niola and Friuli, Through a great part of Germany and the Low-Countries. Through
Marca Trevisana, and Lombardy on both sides the Po. With some observations on
the Gold, Silver, Cooper, Quick-silver Mines, and the Baths and Mineral Waters in
those Parts. As also, The Description of many Antiquities, Habits, Fortifications and
Remarkable Places. The Second Edition with many Additions. London: printed for
Benj. Tooke, at the Sign of the Ship in St. Paul’s Church-yard.
Carmichael, C. (1991). Angleška gentlemana na potovanju po slovenskih krajih leta
1737. Zgodovinski časopis, 45(1), 41–46.
Cvirn, J. & Studen, A. (2001). »Ko vihar dirjajo hlaponi«. K socialni in kulturni zgodo-
vini železnice v 19. stoletju. Tiri in čas, 12. Ljubljana: Slovenske železnice, Železniški
muzej.
Čeč, D. (2001). Zakaj je Postojna hotela postati mesto? Zgodovina za vse, 8(1), 36–51.
Čeč, D. (2009). Postojna okoli leta 1909. In: Fikfak, J. (ed). Postojna, upravno in gosp-
odarsko središče (pp. 33–56). Občina Postojna.
Čuk, A. (2003). Razvoj jamske železnice na primeru Postojnske jame. Acta carsologica,
32/1(16), 225–242.
Habe, F. & Kranjc, A. (1981). Delež Slovencev v speleologiji. Zbornik za zgodovino nar-
avoslovja in tehnike, 5–6, 13–93.
Hrobat Virloget, K. (2015). Caves as entrances to the World Beyond, from where fer-
tility is derived. The case of SW Slovenia. Studia mythological Slavica, 18, 153‒164.
Janša, O. (1968). Zgodovina turizma na Slovenskem. Turistični vestnik, 16(1), 26–31.
Južnič, S. (2013). Shaffenrath o obiskovalcih jam (800-letnica najstarejšega zapisa v Pos-
tojnski jami). Arhivi, 36(1), 9–24.
Kariž, S. (2008). Od jamskih svetilničarjev do turističnih vodnikov. Kras, 88, 22–24.
Kavrečič, P. (2007). Parni stroj in turizem na Primorskem. Prometne povezave kot de-
javnik turističnega razvoja na primeru Postojne in Portoroža do prve svetovne vo-
jne. Annales, Series historia et sociologia, 17(2), 315–336.
Kavrečič, P. (2011). Pričevalci preteklosti : avanturisti in drugi popotniki na Krasu in v
Istri pred modernim turizmom. Acta Histriae, 19(4), 683–702.
Kranjc, A. (2002). Anthron Society (Postojna 1889–1911), the beginning of organized
speleology in Slovenia. Acta Carsologica, 31/2(11), 223–232.
Kranjc, A. (1997). Brief account of the development of speleology in Slovenia (to 1914).
Acta carsologica, 26/2(11), 99–107.
75
