Page 13 - Droge in nekemične zasvojenosti v Obalno-kraški regiji in Primorsko-goranski županiji / Droge i nekemijske ovisnosti u Obalno-kraškoj i Primorsko-goranskoj županiji. Zbornik povzetkov. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 13
dgovor DROGE IN NEKEMIČNE ZASVOJENOSTI
V OBALNO-KRAŠKI REGIJI
Milan Krek IN PRIMORSKO-GORANSKI ŽUPANIJI
Pogled nazaj v zgodovino je na področju drog vedno poučen, saj nam pove,
da so naši predniki že zelo zgodaj spoznali učinke posameznih rastlin-
skih delov in sokov ter jih s pridom uporabljali pri vsakodnevnih obredih
zdravljenja. Vsekakor pa se je ob tem razvijala tudi odvisnost od posame-
znih snovi in neizbežno tudi posledice, ki so temu sledile. Zato so vse civi-
lizacije poznale urejanje tega področja. V plemenu sta o tem odločala pog-
lavar in vrač. Kasneje v razvoju civilizacije pa je prihajalo do zapletenejših
regulacij, ki se danes kažejo v obliki mednarodnih konvencij in različnih
pristopov na državnih nivojih glede na potrebe družbe in končne odločit-
ve politike.
V evropskem merilu je pregled nad prepovedanimi drogami na nivoju dr-
žave relativno dobro voden, na lokalnih nivojih pa zadeve potekajo nekoli-
ko drugačne. Predvsem od lokalne stroke in politike je odvisno, ali se temu
problemu posveča dovolj pozornosti ali ne.
Edinstveni zbornik, ki je pred vami, je nastajal v IPA projektu CLOUD,
kjer smo se povezali strokovnjaki dveh regij in s pomočjo podatkov, ki so
nam bili dostopni, in tistih, ki smo jih v toku projekta naknadno pridobili,
zapisali dejstva, ki so v tem trenutku prisotna v Obalno-kraški regiji (Slo-
venija) in v Primorsko-goranski regiji (Hrvaška). Kaj takšnega se verjetno
ne bo več ponovilo, zato gre za enkraten zapis.
Dve državi članici EU, dva sistema soočenja z problemom prepovedanih
drog, nekje smo si zelo blizu, drugje smo šli vsak po svoji poti; pri prebira-
nju bo bralec o tem najbolje razsodil sam.
Vrednost pričujočega zbornika je ravno v tem, da ne piše o velikih mestih,
državah ali kontinentih, ampak se ukvarja z dvema regijama, ki imata ve-
liko skupnega, a sta na področju drog še vedno ohranili veliko svojega pri-
stopa. Obe regiji v sojih državah sodita med najbolj obremenjene regije s
problematiko prepovedanih drog in obe sta razvili sebi specifične odgovo-
re na ta pojav.
11
V OBALNO-KRAŠKI REGIJI
Milan Krek IN PRIMORSKO-GORANSKI ŽUPANIJI
Pogled nazaj v zgodovino je na področju drog vedno poučen, saj nam pove,
da so naši predniki že zelo zgodaj spoznali učinke posameznih rastlin-
skih delov in sokov ter jih s pridom uporabljali pri vsakodnevnih obredih
zdravljenja. Vsekakor pa se je ob tem razvijala tudi odvisnost od posame-
znih snovi in neizbežno tudi posledice, ki so temu sledile. Zato so vse civi-
lizacije poznale urejanje tega področja. V plemenu sta o tem odločala pog-
lavar in vrač. Kasneje v razvoju civilizacije pa je prihajalo do zapletenejših
regulacij, ki se danes kažejo v obliki mednarodnih konvencij in različnih
pristopov na državnih nivojih glede na potrebe družbe in končne odločit-
ve politike.
V evropskem merilu je pregled nad prepovedanimi drogami na nivoju dr-
žave relativno dobro voden, na lokalnih nivojih pa zadeve potekajo nekoli-
ko drugačne. Predvsem od lokalne stroke in politike je odvisno, ali se temu
problemu posveča dovolj pozornosti ali ne.
Edinstveni zbornik, ki je pred vami, je nastajal v IPA projektu CLOUD,
kjer smo se povezali strokovnjaki dveh regij in s pomočjo podatkov, ki so
nam bili dostopni, in tistih, ki smo jih v toku projekta naknadno pridobili,
zapisali dejstva, ki so v tem trenutku prisotna v Obalno-kraški regiji (Slo-
venija) in v Primorsko-goranski regiji (Hrvaška). Kaj takšnega se verjetno
ne bo več ponovilo, zato gre za enkraten zapis.
Dve državi članici EU, dva sistema soočenja z problemom prepovedanih
drog, nekje smo si zelo blizu, drugje smo šli vsak po svoji poti; pri prebira-
nju bo bralec o tem najbolje razsodil sam.
Vrednost pričujočega zbornika je ravno v tem, da ne piše o velikih mestih,
državah ali kontinentih, ampak se ukvarja z dvema regijama, ki imata ve-
liko skupnega, a sta na področju drog še vedno ohranili veliko svojega pri-
stopa. Obe regiji v sojih državah sodita med najbolj obremenjene regije s
problematiko prepovedanih drog in obe sta razvili sebi specifične odgovo-
re na ta pojav.
11
