Page 33 - Droge in nekemične zasvojenosti v Obalno-kraški regiji in Primorsko-goranski županiji / Droge i nekemijske ovisnosti u Obalno-kraškoj i Primorsko-goranskoj županiji. Zbornik povzetkov. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 33
nemajo učinke konoplje, a so ti učinki običajno veliko močnejši in de-
lujejo krajši čas. Žal pa uporaba sintetičnih kanabinoidov nosi s seboj izje-
mno visoka tveganja. Dodatna ovira pa je, da se jih z obstoječimi testi ne
da dokazati (Sande, 2016). Podatki iz Evrobarometra iz leta 2014, ki so za-
jeli populacijo mladih v starostni skupini 15–24 let, so pokazali, da 92 %
vseh vprašanih v EU nikoli v življenju ni poizkusilo novih psihoaktivnih
snovi; 4 % je bilo takih, ki so uporabljali NPS pred 12 meseci; 3 % je te sno-
vi uporabljalo v zadnjih 12 mesecih in 1 % v zadnjih 30 dneh. Večina je do-
bila NPS od prijateljev (68 %), 27 % od prekupčevalcev, 10 % v specializira-
nih trgovinah in le 3 % preko interneta. Slovenija je v študiji Evrobarome-
tra umeščena med tri države, ki imajo enega najvišjih deležev uporabnikov
NPS. Po tej raziskavi nikoli v življenju NPS ni poskusilo 87 % ljudi. 6 % je
NPS uporabljalo pred dvanajstimi meseci, 4 % v zadnjih 12 mesecih in 3 %
v zadnjih dneh (»Young People and Drugs«, 2014).
V populaciji 15–64 let je v Sloveniji že uporabilo NPS kadarkoli v življe-
nju 0,6 % posameznikov. Povprečna starost ob prvi uporabi novih psiho-
aktivnih snovi v letu 2012 je znašala 21 let. Posameznikov, ki so že kdaj v
življenju poskusili NPS, je bilo po spolu 0,9 % moških in 0,3 % žensk, kar
je hkrati tudi statistično značilna razlika med spoloma. V starostni skupini
15–24 let (1,8 %) je delež tistih, ki so že kdaj v življenju poskusili NPS, sta-
tistično značilno višji kot v starostnih skupinah 35–44 let (0,4 %), 45–45
let (0,1 %) in 55– 64 let (0,1 %). Delež tistih, ki so že kdaj v življenju posku-
sili NPS, je statistično značilno višji v starostni skupini 25–34 let (1,0 %)
kot v dveh najstarejših skupinah. Med šolajočimi se (2,0%) in brezposelni-
mi (1,6%) prebivalci je delež uporabe novih psihoaktivnih snovi kadar koli
v življenju statistično značilno višji kot med aktivnimi prebivalci (0,3%).
Delež tistih, ki so že kdaj v življenju poskusili NPS, je med prebivalci gosto
poseljenih območij (1,3 %) statistično značilno višji kot med prebivalci sre-
dnje (0,4 %) in redko poseljenih območjih (0,5%). Med prebivalci zahod-
ne Slovenije (0,9 %) beležimo statistično značilno višji delež uporabe novih
psihoaktivnih snovi kadar koli v življenju kot med prebivalci vzhodne Slo-
venije (0,3 %). V Obalno-kraški regiji je kadarkoli v življenju že uporablja-
lo NPS 0,9 % prebivalcev v starosti 15–64 let. Večji delež tistih, ki so NPS
poskusili, najdemo samo še v osrednji statistični regiji (1,2 %) in v notranj-
sko-kraški regiji (1,6 %) (Koprivnikar idr., 2015). Sistem zgodnjega odkri-
vanja drog, ki sta ga vzpostavila EMCDDA in EUROPOL, deluje tudi v
slovenskem prostoru. S pomočjo dobro razvite mreže zajemanja novih sno-
31
lujejo krajši čas. Žal pa uporaba sintetičnih kanabinoidov nosi s seboj izje-
mno visoka tveganja. Dodatna ovira pa je, da se jih z obstoječimi testi ne
da dokazati (Sande, 2016). Podatki iz Evrobarometra iz leta 2014, ki so za-
jeli populacijo mladih v starostni skupini 15–24 let, so pokazali, da 92 %
vseh vprašanih v EU nikoli v življenju ni poizkusilo novih psihoaktivnih
snovi; 4 % je bilo takih, ki so uporabljali NPS pred 12 meseci; 3 % je te sno-
vi uporabljalo v zadnjih 12 mesecih in 1 % v zadnjih 30 dneh. Večina je do-
bila NPS od prijateljev (68 %), 27 % od prekupčevalcev, 10 % v specializira-
nih trgovinah in le 3 % preko interneta. Slovenija je v študiji Evrobarome-
tra umeščena med tri države, ki imajo enega najvišjih deležev uporabnikov
NPS. Po tej raziskavi nikoli v življenju NPS ni poskusilo 87 % ljudi. 6 % je
NPS uporabljalo pred dvanajstimi meseci, 4 % v zadnjih 12 mesecih in 3 %
v zadnjih dneh (»Young People and Drugs«, 2014).
V populaciji 15–64 let je v Sloveniji že uporabilo NPS kadarkoli v življe-
nju 0,6 % posameznikov. Povprečna starost ob prvi uporabi novih psiho-
aktivnih snovi v letu 2012 je znašala 21 let. Posameznikov, ki so že kdaj v
življenju poskusili NPS, je bilo po spolu 0,9 % moških in 0,3 % žensk, kar
je hkrati tudi statistično značilna razlika med spoloma. V starostni skupini
15–24 let (1,8 %) je delež tistih, ki so že kdaj v življenju poskusili NPS, sta-
tistično značilno višji kot v starostnih skupinah 35–44 let (0,4 %), 45–45
let (0,1 %) in 55– 64 let (0,1 %). Delež tistih, ki so že kdaj v življenju posku-
sili NPS, je statistično značilno višji v starostni skupini 25–34 let (1,0 %)
kot v dveh najstarejših skupinah. Med šolajočimi se (2,0%) in brezposelni-
mi (1,6%) prebivalci je delež uporabe novih psihoaktivnih snovi kadar koli
v življenju statistično značilno višji kot med aktivnimi prebivalci (0,3%).
Delež tistih, ki so že kdaj v življenju poskusili NPS, je med prebivalci gosto
poseljenih območij (1,3 %) statistično značilno višji kot med prebivalci sre-
dnje (0,4 %) in redko poseljenih območjih (0,5%). Med prebivalci zahod-
ne Slovenije (0,9 %) beležimo statistično značilno višji delež uporabe novih
psihoaktivnih snovi kadar koli v življenju kot med prebivalci vzhodne Slo-
venije (0,3 %). V Obalno-kraški regiji je kadarkoli v življenju že uporablja-
lo NPS 0,9 % prebivalcev v starosti 15–64 let. Večji delež tistih, ki so NPS
poskusili, najdemo samo še v osrednji statistični regiji (1,2 %) in v notranj-
sko-kraški regiji (1,6 %) (Koprivnikar idr., 2015). Sistem zgodnjega odkri-
vanja drog, ki sta ga vzpostavila EMCDDA in EUROPOL, deluje tudi v
slovenskem prostoru. S pomočjo dobro razvite mreže zajemanja novih sno-
31
