Page 49 - Droge in nekemične zasvojenosti v Obalno-kraški regiji in Primorsko-goranski županiji / Droge i nekemijske ovisnosti u Obalno-kraškoj i Primorsko-goranskoj županiji. Zbornik povzetkov. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

4/100 000 prebivalcev), v letih 2000 in 2003 do najvišjega, 55 (2,7/100
000 prebivalcev), v letu 2011. V primerjavi z večino držav Evropske Uni-
je (EU) imamo relativno nizko prijavno incidenco, saj je bila v letu 2014
povprečna prijavna incidenca okužbe s HIV-om v 30 državah EU/EEA
5,9/100.000 prebivalcev (HIV/AIDS Surveillance in Europe, 2015). V
koprski zdravstveni regiji se je letno število prijavljenih primerov gibalo od
najnižjega, 0 (0,0/100 000 prebivalcev), v letih 2003 in 2005 do najvišjega
v letu 2011 (8,2/100 000 prebivalcev). »Pri interpretaciji teh podatkov pa
se moramo zavedati, da prijavna incidenca ne odraža dobro resnične pogo-
stosti novih okužb v prebivalstvu, ker je diagnoza največkrat postavljena
šele leta po okužbi.« (Klavs, 2015, 3)

Slika 1: Število diagnosticiranih primerov okužbe s HIV-om na 100 000 prebivalcev gle-
de na regijo bivanja ob diagnozi, Slovenija, 2000–2015

Prijavljeni primeri diagnosticiranih okužb z AIDS-em
V obdobju zadnjih petnajstih let (2000–2015) je bilo v Sloveniji skupno
142 novih primerov AIDS-a. Letno število prijavljenih primerov za celot-
no Slovenijo se je gibalo od najnižjega, 2 (0,2/100 000 prebivalcev), v letu
2002 do najvišjega, 17 (0,8/100 000 prebivalcev), v letu 2009. V koprski
zdravstveni regiji se je letno število prijavljenih primerov gibalo od naj-
nižjega, 0 (0,0/100 000 prebivalcev), v letih 2002 in 2003 do najvišjega, 7
(0,4/100 000 prebivalcev), v letu 2004. Od leta 2006 podatkov za koprsko
zdravstveno regijo ni na voljo. »Najpogostejša indikatorska bolezen ob di-
agnozi aidsa je bila sindrom propada zaradi HIV. Relativno nizka umrlji-

47