Page 77 - Droge in nekemične zasvojenosti v Obalno-kraški regiji in Primorsko-goranski županiji / Droge i nekemijske ovisnosti u Obalno-kraškoj i Primorsko-goranskoj županiji. Zbornik povzetkov. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 77
čne klinike Ljubljana je bila 28. januarja 2003. Dejavnosti centra, ki je
pokrival in še vedno pokriva potrebe cele Slovenije, so bile: svetovanje, am-
bulantno in bolnišnično zdravljenje, dnevni center, izobraževanje, razisko-
vanje, založništvo, koordinacija (Kastelic, 2008). V letu 1997 se je v piran-
skem zdravstvenem domu ustanovil naslednji center v Obalno-kraški re-
giji. V letu 1999 je bil ustanovljen še center v Zdravstvenem domu Seža-
na in nato v Zdravstvenem domu Izola (Čuk Rupnik, 2015). Od leta 2009
do 2014 je bilo v regiji v vseh štirih centrih letno vključenih v programe v
povprečju 540 oseb. Prvič in ponovno je letno v povprečju vstopilo v pro-
gram 88 oseb. Bolnikov ki so bili v program vključeni več kot eno leto, pa je
bilo v omenjenem časovnem obdobju v regiji na leto povprečno 451 (NIJZ,
2015). V času od leta 1991 do vključno leta 2015 je bilo v centrih vključeno v
zdravljenje odvisnosti 2 626 posameznih oseb, odvisnih od drog. To hkra-
ti pomeni, da se je v teh letih za bolezni odvisnosti samo v teh štirih cen-
trih zdravilo 2,3 osebe na 100 prebivalcev regije. Nekateri so večkrat vsto-
pili v program, drugi so ostali vsa ta leta vključeni v program. Med njimi so
tudi osebe, ki so se uspešno pozdravile in ponovno vključile v vsakodnev-
no življenje (Komisija za nadzor, 2015). Slovenija je prevzela model centrov
za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, ki temelji na specializi-
ranih zdravstvenih ustanovah za obravnavo odvisnih. Praviloma so lahko
vzdrževalno terapijo v centrih vpeljali samo zdravniki, ki so bili dodatno
usposobljeni za predpisovanje zdravila metadona in zdravljenje odvisnosti.
Zdravniki izven centrov ne vpeljujejo vzdrževalne terapije. V Obalno-kra-
ški regiji živi 5,4 % prebivalstva Slovenije. Primerjava števila prvih in po-
novnih ter stalnih uporabnikov programa v regiji z deležem istih skupin
uporabnikov na nacionalnem nivoju nam pove, da je v regiji bistveno več-
ji delež uporabnikov programa, kot je delež prebivalcev regije v Sloveniji.
Delež stalnih pacientov (več kot eno leto vključeni v program) v Obalno-
-kraški regiji glede na vse paciente v slovenski mreži centrov je v letu 2009
predstavljal 19,4 %. Ta delež je z leti počasi padal, vendar je bilo v letu 2014
teh pacientov v regiji še vedno 16, 5 %, kar je trikrat več, kot je delež prebi-
valstva v Obalno-kraški regiji. Tudi delež pacientov, ki so prvič in ponov-
no vstopili v programe centrov v Obalno-kraški regiji, je v letu 2009 znašal
11,24 %, nato je dosegel prvi vrh v letu 2011 z 19,8-% deležem in drugi vrh v
letu 2013 z 2-% deležem od vseh prvih in ponovnih vstopov v Slovenji. Ta
delež je bil vseskozi vsaj dvakrat višji, kot bi lahko pripisali regiji glede de-
leža prebivalstva (Graf 1)
75
pokrival in še vedno pokriva potrebe cele Slovenije, so bile: svetovanje, am-
bulantno in bolnišnično zdravljenje, dnevni center, izobraževanje, razisko-
vanje, založništvo, koordinacija (Kastelic, 2008). V letu 1997 se je v piran-
skem zdravstvenem domu ustanovil naslednji center v Obalno-kraški re-
giji. V letu 1999 je bil ustanovljen še center v Zdravstvenem domu Seža-
na in nato v Zdravstvenem domu Izola (Čuk Rupnik, 2015). Od leta 2009
do 2014 je bilo v regiji v vseh štirih centrih letno vključenih v programe v
povprečju 540 oseb. Prvič in ponovno je letno v povprečju vstopilo v pro-
gram 88 oseb. Bolnikov ki so bili v program vključeni več kot eno leto, pa je
bilo v omenjenem časovnem obdobju v regiji na leto povprečno 451 (NIJZ,
2015). V času od leta 1991 do vključno leta 2015 je bilo v centrih vključeno v
zdravljenje odvisnosti 2 626 posameznih oseb, odvisnih od drog. To hkra-
ti pomeni, da se je v teh letih za bolezni odvisnosti samo v teh štirih cen-
trih zdravilo 2,3 osebe na 100 prebivalcev regije. Nekateri so večkrat vsto-
pili v program, drugi so ostali vsa ta leta vključeni v program. Med njimi so
tudi osebe, ki so se uspešno pozdravile in ponovno vključile v vsakodnev-
no življenje (Komisija za nadzor, 2015). Slovenija je prevzela model centrov
za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, ki temelji na specializi-
ranih zdravstvenih ustanovah za obravnavo odvisnih. Praviloma so lahko
vzdrževalno terapijo v centrih vpeljali samo zdravniki, ki so bili dodatno
usposobljeni za predpisovanje zdravila metadona in zdravljenje odvisnosti.
Zdravniki izven centrov ne vpeljujejo vzdrževalne terapije. V Obalno-kra-
ški regiji živi 5,4 % prebivalstva Slovenije. Primerjava števila prvih in po-
novnih ter stalnih uporabnikov programa v regiji z deležem istih skupin
uporabnikov na nacionalnem nivoju nam pove, da je v regiji bistveno več-
ji delež uporabnikov programa, kot je delež prebivalcev regije v Sloveniji.
Delež stalnih pacientov (več kot eno leto vključeni v program) v Obalno-
-kraški regiji glede na vse paciente v slovenski mreži centrov je v letu 2009
predstavljal 19,4 %. Ta delež je z leti počasi padal, vendar je bilo v letu 2014
teh pacientov v regiji še vedno 16, 5 %, kar je trikrat več, kot je delež prebi-
valstva v Obalno-kraški regiji. Tudi delež pacientov, ki so prvič in ponov-
no vstopili v programe centrov v Obalno-kraški regiji, je v letu 2009 znašal
11,24 %, nato je dosegel prvi vrh v letu 2011 z 19,8-% deležem in drugi vrh v
letu 2013 z 2-% deležem od vseh prvih in ponovnih vstopov v Slovenji. Ta
delež je bil vseskozi vsaj dvakrat višji, kot bi lahko pripisali regiji glede de-
leža prebivalstva (Graf 1)
75
