Page 12 - Panjek, Aleksander. 2016. Krvavi poljub svobode: upor na galeji Loredani v Kopru in beg galjotov na Kras leta 1605. Založba Univerze na Primorskem, Založništvo tržaškega tiska, Koper - Trst
P. 12
krvavi poljub svobode
tevni in dolgotrajni rekonstrukciji dogodkov na podlagi preko stopetdesetih
zaslišanj pripadnikov različnih slojev, prebivalcev različnih krajev in podani-
kov različnih držav so sledile analiza, interpretacija in umestitev dogajanja v
zgodovinski okvir časa in prostora. Prvotni namen je bil na kratko predstaviti
zgodbo, toda nastala je majhna knjiga, s katero upam, da mi je uspelo vsaj oh-
raniti, če že ne ovrednotiti njen dramski, a tudi pomenski potencial.
Začetna slutnja, da gre za dobro zgodbo, še posebej dragoceno, ker nudi
vpogled v živo tkivo in delovanje podeželske družbe, vaških skupnosti in po-
sameznikov, se je namreč kmalu izkazala za nepopolno. Njene vsebinske raz-
sežnosti so bistveno bolj večplastne, saj sega na številne nivoje in področja, v
njej se zrcalita tedanja aktualnost in hkrati globlji zgodovinski procesi, njene
sestavine so izraz vsakdana malega človeka vse do geopolitičnih razmer v ja-
dranskem prostoru. Njeni protagonisti so pripadniki vseh družbenih slojev,
od zasužnjenega turškega veslača do beneškega državnega poglavarja, preko
običajnih galjotov, kmetov, navadnih in vidnih meščanov, plemičev, držav-
nih uradnikov in predstavnikov. Zato so se med delom odpirala raznovrstna
vprašanja, povezana ne le z rekonstrukcijo dogajanja, temveč predvsem z ra-
zumevanjem in interpretacijo. Tako tudi vsebina tega dela po začetni predsta-
vitvi same zgodbe posega na področja, kot so vsakdan na avstrijsko-beneškem
čezmejnem območju na morju in kopnem, odziv kmečkega prebivalstva, de-
lovanje lokalnih oblasti na beneški in na habsburški strani, ravnanje beneških
centralnih oblasti, ustroj sodne uprave kraških skupnosti in njeno delovanje,
beneški sistem galej in težave z gusarji v Sredozemlju in na Jadranu, delovne
in življenjske razmere na galejah ter poreklo galjotov, nenazadnje pa tudi rav-
nanje in dejanja upornikov.
Pri delu sem bil posebej pozoren na to, da ohranim imena in izrečene
besede ter s tem na nek način povrnem identiteto posameznikom, pripadni-
kom neprivilegiranih skupin, kot so kmetje, in celo marginalnih, kot so ga-
ljoti, ki v zgodovinskih delih še vedno redko nastopajo v prvi osebi. Tako
je nastalo delo, ki bi ga bilo mogoče označiti kot neke vrste kolektivno mi-
krozgodovino; lahko bi rekli, da gre za primer zgodovinskega pristopa, ki se
je uveljavil od sedemdesetih let prejšnjega stoletja dalje in doživel precejšnjo
mednarodno pozornost. Mikrozgodovina namreč obravnava »zelo omejene
pojave, kot so posamezna skupnost, družina, ali posameznik«, »nižje druž-
bene sloje«, »uporablja imena«, skuša »rekonstruirati realno življenje«, de-
finira se kot »znanost doživetega«.3
3 Muir, Introduction: Observing Trifles, za predstavitev mikrozgodovinske struje, posebej citat ix; Gin-
zburg, Poni, The Name, 7–8. V slovenščini glej Spremni besedi Marte Verginelle k Levi, Nematerialna
12
tevni in dolgotrajni rekonstrukciji dogodkov na podlagi preko stopetdesetih
zaslišanj pripadnikov različnih slojev, prebivalcev različnih krajev in podani-
kov različnih držav so sledile analiza, interpretacija in umestitev dogajanja v
zgodovinski okvir časa in prostora. Prvotni namen je bil na kratko predstaviti
zgodbo, toda nastala je majhna knjiga, s katero upam, da mi je uspelo vsaj oh-
raniti, če že ne ovrednotiti njen dramski, a tudi pomenski potencial.
Začetna slutnja, da gre za dobro zgodbo, še posebej dragoceno, ker nudi
vpogled v živo tkivo in delovanje podeželske družbe, vaških skupnosti in po-
sameznikov, se je namreč kmalu izkazala za nepopolno. Njene vsebinske raz-
sežnosti so bistveno bolj večplastne, saj sega na številne nivoje in področja, v
njej se zrcalita tedanja aktualnost in hkrati globlji zgodovinski procesi, njene
sestavine so izraz vsakdana malega človeka vse do geopolitičnih razmer v ja-
dranskem prostoru. Njeni protagonisti so pripadniki vseh družbenih slojev,
od zasužnjenega turškega veslača do beneškega državnega poglavarja, preko
običajnih galjotov, kmetov, navadnih in vidnih meščanov, plemičev, držav-
nih uradnikov in predstavnikov. Zato so se med delom odpirala raznovrstna
vprašanja, povezana ne le z rekonstrukcijo dogajanja, temveč predvsem z ra-
zumevanjem in interpretacijo. Tako tudi vsebina tega dela po začetni predsta-
vitvi same zgodbe posega na področja, kot so vsakdan na avstrijsko-beneškem
čezmejnem območju na morju in kopnem, odziv kmečkega prebivalstva, de-
lovanje lokalnih oblasti na beneški in na habsburški strani, ravnanje beneških
centralnih oblasti, ustroj sodne uprave kraških skupnosti in njeno delovanje,
beneški sistem galej in težave z gusarji v Sredozemlju in na Jadranu, delovne
in življenjske razmere na galejah ter poreklo galjotov, nenazadnje pa tudi rav-
nanje in dejanja upornikov.
Pri delu sem bil posebej pozoren na to, da ohranim imena in izrečene
besede ter s tem na nek način povrnem identiteto posameznikom, pripadni-
kom neprivilegiranih skupin, kot so kmetje, in celo marginalnih, kot so ga-
ljoti, ki v zgodovinskih delih še vedno redko nastopajo v prvi osebi. Tako
je nastalo delo, ki bi ga bilo mogoče označiti kot neke vrste kolektivno mi-
krozgodovino; lahko bi rekli, da gre za primer zgodovinskega pristopa, ki se
je uveljavil od sedemdesetih let prejšnjega stoletja dalje in doživel precejšnjo
mednarodno pozornost. Mikrozgodovina namreč obravnava »zelo omejene
pojave, kot so posamezna skupnost, družina, ali posameznik«, »nižje druž-
bene sloje«, »uporablja imena«, skuša »rekonstruirati realno življenje«, de-
finira se kot »znanost doživetega«.3
3 Muir, Introduction: Observing Trifles, za predstavitev mikrozgodovinske struje, posebej citat ix; Gin-
zburg, Poni, The Name, 7–8. V slovenščini glej Spremni besedi Marte Verginelle k Levi, Nematerialna
12
