Page 2 - Panjek, Aleksander. 2016. Krvavi poljub svobode: upor na galeji Loredani v Kopru in beg galjotov na Kras leta 1605. Založba Univerze na Primorskem, Založništvo tržaškega tiska, Koper - Trst
P. 2
r na galeji Loredani in beg galjotov na Kras leta 1605 je
neobičajno dobra, spektakularna resnična zgodba, ki povezuje
takratno in sedanje čezmejno območje Beneške republike
in habsburške Avstrije oziroma Slovenije ter zamejstva v
Italiji, obenem pa Jadransko morje in slovensko podeželje.
Rekonstrukcija dogodkov sloni na več kot sto petdesetih
zaslišanjih prebivalcev različnih krajev in podanikov različnih
držav. Njeni protagonisti so pripadniki vseh družbenih
slojev, od zasužnjenega turškega veslača do beneškega
državnega poglavarja, preko običajnih galjotov, kmetov in
njihovih županov, navadnih in vidnih meščanov, plemičev,
državnih uradnikov in predstavnikov. V njej se zrcalijo
tedanja aktualnost in hkrati globlji zgodovinski procesi,
njene sestavine so izraz vsakdana malega človeka vse do
geopolitičnih razmer v jadranskem prostoru. Tako tudi vsebina
tega dela po začetni predstavitvi same zgodbe posega na
področja, kot so vsakdan na avstrijsko-beneškem čezmejnem
območju na morju in kopnem, odziv kmečkega prebivalstva,
delovanje lokalnih oblasti na beneški in habsburški strani,
ravnanje beneških centralnih oblasti, ustroj sodne avtonomije
kraških skupnosti in njeno delovanje, beneški sistem galej
in težave z gusarji v Sredozemlju in na Jadranu, delovne in
življenjske razmere na galejah ter poreklo galjotov, nenazadnje
pa tudi ravnanje in dejanja upornikov. Posebna pozornost je
namenjena ohranjanju imen, izrečenih besed, s tem pa tudi
priznavanju identitete posameznikom, ki v zgodovinskih delih
še vedno redko nastopajo v prvi osebi.
neobičajno dobra, spektakularna resnična zgodba, ki povezuje
takratno in sedanje čezmejno območje Beneške republike
in habsburške Avstrije oziroma Slovenije ter zamejstva v
Italiji, obenem pa Jadransko morje in slovensko podeželje.
Rekonstrukcija dogodkov sloni na več kot sto petdesetih
zaslišanjih prebivalcev različnih krajev in podanikov različnih
držav. Njeni protagonisti so pripadniki vseh družbenih
slojev, od zasužnjenega turškega veslača do beneškega
državnega poglavarja, preko običajnih galjotov, kmetov in
njihovih županov, navadnih in vidnih meščanov, plemičev,
državnih uradnikov in predstavnikov. V njej se zrcalijo
tedanja aktualnost in hkrati globlji zgodovinski procesi,
njene sestavine so izraz vsakdana malega človeka vse do
geopolitičnih razmer v jadranskem prostoru. Tako tudi vsebina
tega dela po začetni predstavitvi same zgodbe posega na
področja, kot so vsakdan na avstrijsko-beneškem čezmejnem
območju na morju in kopnem, odziv kmečkega prebivalstva,
delovanje lokalnih oblasti na beneški in habsburški strani,
ravnanje beneških centralnih oblasti, ustroj sodne avtonomije
kraških skupnosti in njeno delovanje, beneški sistem galej
in težave z gusarji v Sredozemlju in na Jadranu, delovne in
življenjske razmere na galejah ter poreklo galjotov, nenazadnje
pa tudi ravnanje in dejanja upornikov. Posebna pozornost je
namenjena ohranjanju imen, izrečenih besed, s tem pa tudi
priznavanju identitete posameznikom, ki v zgodovinskih delih
še vedno redko nastopajo v prvi osebi.
