Page 42 - Jere Jakulin, Tadeja, 2016. Kvalitativno modeliranje kompleksnih sistemov v turizmu. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 42
Kvalitativno modeliranje kompleksnih sistemov v turizmu
turizma povzroča težavo pri določanju splošno sprejemljive definicije, ki
bi dejansko pomagala opisati njegov koncept. Obstoji pa množica vidikov
turizma, ki posamezna področja turizma preučujejo z vidikov dejavnosti.
Ekonomski vidik obravnava turistično potrošnjo (Cooper et al. 1993), psi-
hološki motivacijo potrošnika kot turista, zemljepisni značilnosti teritori-
ja, kulturni vidik obisk kulturnih ustanov, etnološki pomen narodnega bo-
gastva za turistično ponudbo, za sistemskega raziskovalca pa velja, da se bo
osredotočil na turizem kot na »črno škatlo« torej na turizem kot na sistem
s svojimi vhodi in izhodi ter interakcijami med posameznimi podsistemi.
42
Slika 13: Sistemski diagram slovenskega turizma.
Usmeritve slovenskega turizma z vidika strateškega razvoja države
V okviru svojega strateškega razvoja je Slovenija opredelila prednostne ra-
zvojne cilje. V temeljni strategiji zastavljene cilje dosega s povezovanjem in
uresničevanjem usmeritev iz prejšnjega strateškega obdobja, kar pomeni
krepitev povezovanja in sodelovanja pri skupnem načrtovanju, oblikova-
nju ter trženju slovenskega turizma na vseh ravneh, od lokalnega in regio-
nalnega do državnega, ter krepitev odličnosti na vseh področjih in na vseh
ravneh slovenskega turizma. Prioriteto namenja učinkovitemu trženju in
promociji Slovenije kot turistične destinacije ter ustvarjanju boljšega po-
slovnega okolja za razvoj turizma, vključno s poudarkom na povečanju ka-
kovosti turističnih proizvodov ter storitev. Poslovna strategija je nadgraje-
vana iz prejšnjega strateškega obdobja, ki temelji na konkurenčni prednosti
razvijanja tržne niše. Bistvo te strategije je, da turistično ponudbo osredo-
toči na manjši segment. Smiselno je nadaljevati podrobnejšo segmentaci-
jo trgov, predvsem po merilu vrednosti, ki jo ima (naj bi jo imela) naša tu-
ristična ponudba pri ciljnem turistu, specializacije ponudbe in razpršitve
turizma povzroča težavo pri določanju splošno sprejemljive definicije, ki
bi dejansko pomagala opisati njegov koncept. Obstoji pa množica vidikov
turizma, ki posamezna področja turizma preučujejo z vidikov dejavnosti.
Ekonomski vidik obravnava turistično potrošnjo (Cooper et al. 1993), psi-
hološki motivacijo potrošnika kot turista, zemljepisni značilnosti teritori-
ja, kulturni vidik obisk kulturnih ustanov, etnološki pomen narodnega bo-
gastva za turistično ponudbo, za sistemskega raziskovalca pa velja, da se bo
osredotočil na turizem kot na »črno škatlo« torej na turizem kot na sistem
s svojimi vhodi in izhodi ter interakcijami med posameznimi podsistemi.
42
Slika 13: Sistemski diagram slovenskega turizma.
Usmeritve slovenskega turizma z vidika strateškega razvoja države
V okviru svojega strateškega razvoja je Slovenija opredelila prednostne ra-
zvojne cilje. V temeljni strategiji zastavljene cilje dosega s povezovanjem in
uresničevanjem usmeritev iz prejšnjega strateškega obdobja, kar pomeni
krepitev povezovanja in sodelovanja pri skupnem načrtovanju, oblikova-
nju ter trženju slovenskega turizma na vseh ravneh, od lokalnega in regio-
nalnega do državnega, ter krepitev odličnosti na vseh področjih in na vseh
ravneh slovenskega turizma. Prioriteto namenja učinkovitemu trženju in
promociji Slovenije kot turistične destinacije ter ustvarjanju boljšega po-
slovnega okolja za razvoj turizma, vključno s poudarkom na povečanju ka-
kovosti turističnih proizvodov ter storitev. Poslovna strategija je nadgraje-
vana iz prejšnjega strateškega obdobja, ki temelji na konkurenčni prednosti
razvijanja tržne niše. Bistvo te strategije je, da turistično ponudbo osredo-
toči na manjši segment. Smiselno je nadaljevati podrobnejšo segmentaci-
jo trgov, predvsem po merilu vrednosti, ki jo ima (naj bi jo imela) naša tu-
ristična ponudba pri ciljnem turistu, specializacije ponudbe in razpršitve