Page 103 - Weiss, Jernej, ur. 2017. Glasbene migracije: stičišče evropske glasbene raznolikosti - Musical Migrations: Crossroads of European Musical Diversity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 1
P. 103
glasbene migr acije na slovenskem v 17. in 18. stoletju
zato vključeni v zbirko, vendar pa ne bodo vključeni v nadaljnjo raziskavo
in ne bodo vplivali na predstavljeno statistiko.
Razprava se bo zato v nadaljevanju osredotočila zgolj na osebe, ki so
delovale na današnjem slovenskem ozemlju; torej na 573 potujočih glasbe-
nikov, med katerimi so na današnje slovensko ozemlje priseljeni in iz njega
izseljeni glasbeniki. Tudi tisti, ki jih zaradi pomanjkljivih podatkov ali dru-
gih tehničnih in vsebinskih ovir ne moremo zanesljivo uvrstiti med imig-
rantske ali emigrantske glasbenike.
Skupino neopredeljenih popotnikov tvori 151 predvsem ljubiteljskih
glasbenikov, ki jih glede na njihov poklic oz. status lahko razvrstimo med:
1. gojence graškega Ferdinandeuma in
2. frančiškane.
Najštevilčnejša skupina so bili gojenci graškega Ferdinandeuma. Fer-
dinandeum je bila jezuitska ustanova, ki je študentom in dijakom v Gradcu
omogočala brezplačno bivanje, pod pogojem, da so se kot pevci ali inštru-
mentalisti glasbeno udejstvovali v jezuitski cerkvi.4 V ohranjenem rokopi-
su, vpisni knjigi, kamor so jezuiti vpisali nove člane Ferdinandeuma, je za-
beleženo predvsem, kdaj so zapustili ozemlje današnje Slovenije in odšli v
Graz, koliko časa so se v Gradcu šolali in s čim so se kot glasbeniki v tem
času ukvarjali.5 Zelo redko vir poroča o njihovi nadaljnji poti po zaključe-
nem šolanju.
Primer tovrstne migracije je ferdinandist Johann Killer (Joannes Kil-
ler), ki se je rodil v Ljubljani leta 1638 oz. 1639. Leta 1658 je postal gojenec
graškega Ferdinandeuma, kjer se je izobraževal tudi kot pozavnist.6 Po-
manjkanje podatkov o njegovi nadaljnji poti nam onemogoča, da bi ga lah-
ko uvrstili med trajno izseljene glasbenike; morda se je po zaključenem šo-
lanju vrnil na ozemlje današnje Slovenije, morda pa je svoje delo nadaljeval
v katerem od mest izven slovenskih meja.
4 Primož Kuret, »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeumu«, Muzikološki
zbornik, 1/1 (1965): 21.
5 Catalogus alumnorum Ferdinandei graciensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 suscep-
torum et dimissorum. Ms. 486, fol. 130. Universitäts Bibliothek Graz. Hellmut Fe-
derhofer, »Zur Musikpflege der Jesuiten in Graz im 17. Jahrhundert«, v Musik und
Geschichte: Aufsätze aus nichtmusikalischen Zeitschriften, Hellmut Federhofer, ur.
(Zürich: Georg Olms Verlag, 1996), 90, 91.
6 Kuret, »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeumu«, 28. Catalogus alumnorum
Ferdinandei graciensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum.
Ms. 486, fol. 130. Universitäts Bibliothek Graz.
101
zato vključeni v zbirko, vendar pa ne bodo vključeni v nadaljnjo raziskavo
in ne bodo vplivali na predstavljeno statistiko.
Razprava se bo zato v nadaljevanju osredotočila zgolj na osebe, ki so
delovale na današnjem slovenskem ozemlju; torej na 573 potujočih glasbe-
nikov, med katerimi so na današnje slovensko ozemlje priseljeni in iz njega
izseljeni glasbeniki. Tudi tisti, ki jih zaradi pomanjkljivih podatkov ali dru-
gih tehničnih in vsebinskih ovir ne moremo zanesljivo uvrstiti med imig-
rantske ali emigrantske glasbenike.
Skupino neopredeljenih popotnikov tvori 151 predvsem ljubiteljskih
glasbenikov, ki jih glede na njihov poklic oz. status lahko razvrstimo med:
1. gojence graškega Ferdinandeuma in
2. frančiškane.
Najštevilčnejša skupina so bili gojenci graškega Ferdinandeuma. Fer-
dinandeum je bila jezuitska ustanova, ki je študentom in dijakom v Gradcu
omogočala brezplačno bivanje, pod pogojem, da so se kot pevci ali inštru-
mentalisti glasbeno udejstvovali v jezuitski cerkvi.4 V ohranjenem rokopi-
su, vpisni knjigi, kamor so jezuiti vpisali nove člane Ferdinandeuma, je za-
beleženo predvsem, kdaj so zapustili ozemlje današnje Slovenije in odšli v
Graz, koliko časa so se v Gradcu šolali in s čim so se kot glasbeniki v tem
času ukvarjali.5 Zelo redko vir poroča o njihovi nadaljnji poti po zaključe-
nem šolanju.
Primer tovrstne migracije je ferdinandist Johann Killer (Joannes Kil-
ler), ki se je rodil v Ljubljani leta 1638 oz. 1639. Leta 1658 je postal gojenec
graškega Ferdinandeuma, kjer se je izobraževal tudi kot pozavnist.6 Po-
manjkanje podatkov o njegovi nadaljnji poti nam onemogoča, da bi ga lah-
ko uvrstili med trajno izseljene glasbenike; morda se je po zaključenem šo-
lanju vrnil na ozemlje današnje Slovenije, morda pa je svoje delo nadaljeval
v katerem od mest izven slovenskih meja.
4 Primož Kuret, »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeumu«, Muzikološki
zbornik, 1/1 (1965): 21.
5 Catalogus alumnorum Ferdinandei graciensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 suscep-
torum et dimissorum. Ms. 486, fol. 130. Universitäts Bibliothek Graz. Hellmut Fe-
derhofer, »Zur Musikpflege der Jesuiten in Graz im 17. Jahrhundert«, v Musik und
Geschichte: Aufsätze aus nichtmusikalischen Zeitschriften, Hellmut Federhofer, ur.
(Zürich: Georg Olms Verlag, 1996), 90, 91.
6 Kuret, »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeumu«, 28. Catalogus alumnorum
Ferdinandei graciensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum.
Ms. 486, fol. 130. Universitäts Bibliothek Graz.
101
