Page 9 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 9
d
Aleksander Panjek
V zadnjem času se je v mednarodnem okolju ponovno okrepilo zanimanje
za raziskovanje zgodovine podeželja (rural history). Kmečko prebivalstvo
vidimo kot ekonomsko dejavno, podjetno in prizadevno. Gospodinjstva na
podeželju se niso le pasivno prilagajala zunanjim razmeram in pritiskom,
temveč so bila dejaven akter v širši sferi proizvodnje in porabe, z organiza-
cijo dela in razmerij znotraj družine je kmet sooblikoval družbene in gos
podarske procese in spremembe. Močnejši poudarek je na sistematičnem
primerjalnem pristopu na evropski ravni. Tovrstno usmeritev smo posku-
sili aplicirati na eno najizrazitejših značilnosti v ekonomski zgodovini slo-
venskega podeželja, to je na razširjeni pojav kmečke trgovine in udejstvo-
vanja v neagrarnih panogah nasploh. Čeprav je ta značilnost v slovenskem
zgodovinopisju najbolj znana ravno pod navedenim splošnim poimeno
vanjem »kmečka trgovina,« vemo tudi, da kmet na Slovenskem ni bil deja-
ven le v različnih oblikah trgovine, temveč je posegal tudi po drugih vrstah
dejavnosti in virov dohodka.
Vključevanje kmeta v širok splet raznolikih dejavnosti je nedvom-
no predstavljalo potrebo: pridobivanje neagrarnih dohodkov je namreč
omogočalo tako doseganje ravni preživetja kakor tudi plačevanje dajat ev in
davščin. A da je to bila potreba, samo po sebi še ne pomeni nujno tudi tega,
da je šlo za pasivno sprejeto rešitev. Nasprotno, naraščanje števila gospo
dinjstev preko ravni preživetja, ki ga je lahko zagotavljalo samo kmetijstvo,
kaže na to, da je podeželsko prebivalstvo računalo in izkoriščalo možnost
dostopa do alternativnih dejavnosti kot virov dohodka. Nekoliko presene
doi: https://doi.org/10.26493/978-961-7023-81-7.7-12 7
Aleksander Panjek
V zadnjem času se je v mednarodnem okolju ponovno okrepilo zanimanje
za raziskovanje zgodovine podeželja (rural history). Kmečko prebivalstvo
vidimo kot ekonomsko dejavno, podjetno in prizadevno. Gospodinjstva na
podeželju se niso le pasivno prilagajala zunanjim razmeram in pritiskom,
temveč so bila dejaven akter v širši sferi proizvodnje in porabe, z organiza-
cijo dela in razmerij znotraj družine je kmet sooblikoval družbene in gos
podarske procese in spremembe. Močnejši poudarek je na sistematičnem
primerjalnem pristopu na evropski ravni. Tovrstno usmeritev smo posku-
sili aplicirati na eno najizrazitejših značilnosti v ekonomski zgodovini slo-
venskega podeželja, to je na razširjeni pojav kmečke trgovine in udejstvo-
vanja v neagrarnih panogah nasploh. Čeprav je ta značilnost v slovenskem
zgodovinopisju najbolj znana ravno pod navedenim splošnim poimeno
vanjem »kmečka trgovina,« vemo tudi, da kmet na Slovenskem ni bil deja-
ven le v različnih oblikah trgovine, temveč je posegal tudi po drugih vrstah
dejavnosti in virov dohodka.
Vključevanje kmeta v širok splet raznolikih dejavnosti je nedvom-
no predstavljalo potrebo: pridobivanje neagrarnih dohodkov je namreč
omogočalo tako doseganje ravni preživetja kakor tudi plačevanje dajat ev in
davščin. A da je to bila potreba, samo po sebi še ne pomeni nujno tudi tega,
da je šlo za pasivno sprejeto rešitev. Nasprotno, naraščanje števila gospo
dinjstev preko ravni preživetja, ki ga je lahko zagotavljalo samo kmetijstvo,
kaže na to, da je podeželsko prebivalstvo računalo in izkoriščalo možnost
dostopa do alternativnih dejavnosti kot virov dohodka. Nekoliko presene
doi: https://doi.org/10.26493/978-961-7023-81-7.7-12 7
