Page 104 - Petelin, Ana, Nejc Šarabon, eds. 2018. Zdravje starostnikov ▪︎ Health of the Elderly. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 104
avje starostnikov | health of the elderly Okolje in starostnik z gluhoto in naglušnostjo
Cvetka Pangerl
Srednja zdravstvena šola Celje, Ipavčeva 10, 3000 Celje, Slovenija
Uvod: Starostniki so skupina ljudi, še zlasti gluhi ali naglušni, ki potrebujejo po-
sebno skrb in pomoč. Pogosto so v oskrbi v socialnovarstvenem zavodu, kjer
se morajo zaposleni usposobiti za delo s takšno osebo. Poleg osebja se mora
prilagoditi gluhi in naglušni osebi tudi okolje, prav tako se mora gluh ali naglu-
šen starostnik seznaniti s pastmi življenja v tišini.
Metode: V raziskavi smo uporabili vprašalnik, ki smo ga razdelili 240 anketiran-
cem. Zanimalo nas je mnenje zaposlenih diplomiranih medicinskih sester in di-
jakov Srednje zdravstvene šole Celje glede odnosa okolja do starostnika z glu-
hoto in naglušnostjo.
Rezultati: Opaziti je razliko med odnosom do gluhih in naglušnih nekoč in da-
nes, zlasti na področju vključevanja v družbeno okolje. Večjih odstopanj v mne-
njih anketiranih ni opaziti.
Razprava in zaključek: Težave s sluhom pri takšni osebi se kažejo pri razume-
vanju povedanega in slišanega ter medsebojnih odnosih v okolju. Pri njih gre za
deficit na področju čutil, torej sluha. V raziskavi smo raziskali življenje gluhih in
naglušnih ljudi v socialnovarstvenem zavodu. Na naše zadovoljstvo sta gluhota
in naglušnost v sodobnem času bolje razumljena, okolje pa je gluhim in naglu-
šnim bolj prizanesljivo.
Ključne besede: starostnik, gluhota, naglušnost, okolje
102
Cvetka Pangerl
Srednja zdravstvena šola Celje, Ipavčeva 10, 3000 Celje, Slovenija
Uvod: Starostniki so skupina ljudi, še zlasti gluhi ali naglušni, ki potrebujejo po-
sebno skrb in pomoč. Pogosto so v oskrbi v socialnovarstvenem zavodu, kjer
se morajo zaposleni usposobiti za delo s takšno osebo. Poleg osebja se mora
prilagoditi gluhi in naglušni osebi tudi okolje, prav tako se mora gluh ali naglu-
šen starostnik seznaniti s pastmi življenja v tišini.
Metode: V raziskavi smo uporabili vprašalnik, ki smo ga razdelili 240 anketiran-
cem. Zanimalo nas je mnenje zaposlenih diplomiranih medicinskih sester in di-
jakov Srednje zdravstvene šole Celje glede odnosa okolja do starostnika z glu-
hoto in naglušnostjo.
Rezultati: Opaziti je razliko med odnosom do gluhih in naglušnih nekoč in da-
nes, zlasti na področju vključevanja v družbeno okolje. Večjih odstopanj v mne-
njih anketiranih ni opaziti.
Razprava in zaključek: Težave s sluhom pri takšni osebi se kažejo pri razume-
vanju povedanega in slišanega ter medsebojnih odnosih v okolju. Pri njih gre za
deficit na področju čutil, torej sluha. V raziskavi smo raziskali življenje gluhih in
naglušnih ljudi v socialnovarstvenem zavodu. Na naše zadovoljstvo sta gluhota
in naglušnost v sodobnem času bolje razumljena, okolje pa je gluhim in naglu-
šnim bolj prizanesljivo.
Ključne besede: starostnik, gluhota, naglušnost, okolje
102
