Page 184 - Fink Babič, Sonja, Borut Kodrič, Roberto Biloslavo. 2018. Indeks okoljske uspešnosti in okoljsko poročanje podjetij predelovalne dejavnosti v Republiki Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 184
Indeks okoljske uspešnosti in okoljsko poročanje podjetij predelovalne dejavnosti
razdelili v dve skupini: podjetja, ki obremenjujejo okolje s pretežno anor-
ganskimi snovmi in podjetja, ki obremenjujejo okolje s pretežno organ-
skimi snovmi.
V raziskavo so vključena tri področja obremenjevanja okolja: odpad-
ki, zrak in voda. Kot ustrezen kazalnik na področju odpadkov so izbrali
nevarne odpadke. Pri obremenjevanju zraka in vode so imeli nekoliko več
težav pri izbiri kazalnikov, ker se emisije med panogami znotraj predelo-
valne dejavnosti kar precej razlikujejo. Po podrobnejši preučitvi sta se kot
najbolj splošna in zato primerna kazalnika izkazala emisije prahu kot ka-
zalnik za področje zrak in kemijska potreba po kisiku (KPK) kot kazal-
nik za področje vode.
Ker je težko neposredno primerjati kumulativne emisije za podjetja,
ki se po velikosti in kapaciteti proizvodnje lahko močno razlikujejo, so
184 avtorji pri tem kot kriterij za vrednotenje okoljske uspešnosti upošteva-
li razmerje med obremenjevanjem okolja in prihodki od prodaje. Izraču-
nali so indekse okoljske uspešnosti podjetja za štiriletno obdobje za vsako
področje obremenjevanja okolja: odpadke, zrak in vodo. Vrednost inde-
ksa je pokazatelj, ali je podjetje v štiriletnem obdobju emisije znižalo ali
pa povečalo. Pri posameznih področjih je ugotovljeno, da je na področju
odpadkov nekoliko več podjetij okoljsko uspešnost izboljšalo kot pa pos-
labšalo. Na področju obremenjevanja vode je dvakrat večje število pod-
jetij, ki so okoljsko uspešnost izboljšala od tistih, ki so jo poslabšala. Na
področju obremenjevanja zraka, pa je nekoliko več podjetij, ki so okolj-
sko uspešnost poslabšala od tistih, ki so jo izboljšala. Na nobenem izmed
treh področij obremenjevanja okolja niso zaznali statistično pomembnih
razlik v indeksu okoljske uspešnosti med skupinama podjetij s pretežno
anorganskimi ali s pretežno organskimi onesnaževalci.
Pri analizi kakovosti okoljskih poročil so avtorji uporabili tristopenj-
sko lestvico, glede na to, ali so poročila vsebovala le kvalitativne opise ali pa
so vključevala tudi številčne podatke. Avtorji so pregledali okoljska poroči-
la vseh podjetij, vključenih v raziskavo. Ugotovili so, da so med kakovostjo
poročil opazne razlike in, da obstajajo določene možnosti za izboljšanje ka-
kovosti okoljskih poročil. Ni bilo statistično pomembnih razlik med kako-
vostjo okoljskih poročit med obema skupinama podjetij (obremenjevanje
okolja s pretežno anorganskimi ali s pretežno organskimi snovmi).
Pri preverjanju hipotez avtorji niso mogli potrditi statistično po-
membne povezave med indeksi okoljske uspešnosti in kakovostjo okolj-
skega poročanja za nobeno izmed treh področij (nevarni odpadki, zrak in
voda). Prav tako niso mogli potrditi statistično pomembnih povezav med
intenziteto onesnaževanja in kakovostjo okoljskega poročanja.
razdelili v dve skupini: podjetja, ki obremenjujejo okolje s pretežno anor-
ganskimi snovmi in podjetja, ki obremenjujejo okolje s pretežno organ-
skimi snovmi.
V raziskavo so vključena tri področja obremenjevanja okolja: odpad-
ki, zrak in voda. Kot ustrezen kazalnik na področju odpadkov so izbrali
nevarne odpadke. Pri obremenjevanju zraka in vode so imeli nekoliko več
težav pri izbiri kazalnikov, ker se emisije med panogami znotraj predelo-
valne dejavnosti kar precej razlikujejo. Po podrobnejši preučitvi sta se kot
najbolj splošna in zato primerna kazalnika izkazala emisije prahu kot ka-
zalnik za področje zrak in kemijska potreba po kisiku (KPK) kot kazal-
nik za področje vode.
Ker je težko neposredno primerjati kumulativne emisije za podjetja,
ki se po velikosti in kapaciteti proizvodnje lahko močno razlikujejo, so
184 avtorji pri tem kot kriterij za vrednotenje okoljske uspešnosti upošteva-
li razmerje med obremenjevanjem okolja in prihodki od prodaje. Izraču-
nali so indekse okoljske uspešnosti podjetja za štiriletno obdobje za vsako
področje obremenjevanja okolja: odpadke, zrak in vodo. Vrednost inde-
ksa je pokazatelj, ali je podjetje v štiriletnem obdobju emisije znižalo ali
pa povečalo. Pri posameznih področjih je ugotovljeno, da je na področju
odpadkov nekoliko več podjetij okoljsko uspešnost izboljšalo kot pa pos-
labšalo. Na področju obremenjevanja vode je dvakrat večje število pod-
jetij, ki so okoljsko uspešnost izboljšala od tistih, ki so jo poslabšala. Na
področju obremenjevanja zraka, pa je nekoliko več podjetij, ki so okolj-
sko uspešnost poslabšala od tistih, ki so jo izboljšala. Na nobenem izmed
treh področij obremenjevanja okolja niso zaznali statistično pomembnih
razlik v indeksu okoljske uspešnosti med skupinama podjetij s pretežno
anorganskimi ali s pretežno organskimi onesnaževalci.
Pri analizi kakovosti okoljskih poročil so avtorji uporabili tristopenj-
sko lestvico, glede na to, ali so poročila vsebovala le kvalitativne opise ali pa
so vključevala tudi številčne podatke. Avtorji so pregledali okoljska poroči-
la vseh podjetij, vključenih v raziskavo. Ugotovili so, da so med kakovostjo
poročil opazne razlike in, da obstajajo določene možnosti za izboljšanje ka-
kovosti okoljskih poročil. Ni bilo statistično pomembnih razlik med kako-
vostjo okoljskih poročit med obema skupinama podjetij (obremenjevanje
okolja s pretežno anorganskimi ali s pretežno organskimi snovmi).
Pri preverjanju hipotez avtorji niso mogli potrditi statistično po-
membne povezave med indeksi okoljske uspešnosti in kakovostjo okolj-
skega poročanja za nobeno izmed treh področij (nevarni odpadki, zrak in
voda). Prav tako niso mogli potrditi statistično pomembnih povezav med
intenziteto onesnaževanja in kakovostjo okoljskega poročanja.
