Page 10 - Potocco, Marcello, ed. 2018. Literatura v preseku družbe, družba v preseku literature. The Crossroads of Literature and Social Praxis. Zbornik povzetkov. Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 10
eratura v preseku družbe, družba v preseku literature, ljubljana, 2018 8 Simpozij Literatura v preseku družbe, družba v preseku literatu-
re se bo ukvarjala z obravnavo razmerja med literaturo (ter
umetnostjo na sploh) in njenim družbenim kontekstom, name
rava torej odpreti vprašanje njune medsebojne interakcije. Na eni
strani se bo odpiralo vprašanje, kako književnost in umetnost so
delujeta pri opomenjanju družbene sfere, na drugi strani pa, ka
ko družbeni akterji uporabljajo (in zlorabljajo) književne prakse za
ustvarjanje specifičnih pomenov – in specifičnih ideoloških narativ
–, ki jih želijo reproducirati v nekem družbenem kontekstu. Najkas
neje od raziskav t.i. althusserjancev (zlasti P. Machereyja in E. Bali
barja) ter teorij diskurza (najpoprej seveda pri M. Foucaultu) naprej
je jasno, da književnosti ne smemo razumeti kot od družbene pra
kse avtonomne prakse, marveč ravno nasprotno kot del diskurziv
nih formacij, v katerih centri moči proizvajajo in reproducirajo po
mene, tudi če prikrito in uporabljajoč ideologijo avtonomnosti. Z
nekoliko drugačne perspektive so se teh procesov lotili kulturni štu
diji in Stuart Hall, ki tudi književnost razume kot del t.i. kulturnega
kroženja, v katerem se nenehno prepletajo posameznikova in/ali
družbena identiteta, produkcija kulturnih proizvodov, njihova po
trošnja, regulacija in reprezentacija, tj. diskurzivni proces, v okviru
katerega se tvorijo družbeni pomeni.
Simpozij Literatura v preseku družbe, družba v preseku literature se si
cer ne bo povsem izogibal teoretski refleksiji zgornjih vprašanj; ta
je bila v zadnjih štirih zelo plodovita, raznolika, na določenih mestih
pa tudi izčrpana. Prav zato se bo simpozij bolj osredinil na konkre
tne primere literarnega in družbenega opomenjanja, tako splošnej
še (npr. primeri nacionalne ideologije) kot specifičnejše – v center
pozornosti simpozij namreč želi postaviti obdobje po drugi svetov
ni vojni in delovanje diskurzivnih formacij na obeh straneh povojne
blokovske delitve, tj. vzhodne komunistične in socialistične ter za
hodne kapitalistične, in ju primerjati, tudi s stališča prikritega ali od
kritega ideološkega delovanja v enem ali v drugem.
re se bo ukvarjala z obravnavo razmerja med literaturo (ter
umetnostjo na sploh) in njenim družbenim kontekstom, name
rava torej odpreti vprašanje njune medsebojne interakcije. Na eni
strani se bo odpiralo vprašanje, kako književnost in umetnost so
delujeta pri opomenjanju družbene sfere, na drugi strani pa, ka
ko družbeni akterji uporabljajo (in zlorabljajo) književne prakse za
ustvarjanje specifičnih pomenov – in specifičnih ideoloških narativ
–, ki jih želijo reproducirati v nekem družbenem kontekstu. Najkas
neje od raziskav t.i. althusserjancev (zlasti P. Machereyja in E. Bali
barja) ter teorij diskurza (najpoprej seveda pri M. Foucaultu) naprej
je jasno, da književnosti ne smemo razumeti kot od družbene pra
kse avtonomne prakse, marveč ravno nasprotno kot del diskurziv
nih formacij, v katerih centri moči proizvajajo in reproducirajo po
mene, tudi če prikrito in uporabljajoč ideologijo avtonomnosti. Z
nekoliko drugačne perspektive so se teh procesov lotili kulturni štu
diji in Stuart Hall, ki tudi književnost razume kot del t.i. kulturnega
kroženja, v katerem se nenehno prepletajo posameznikova in/ali
družbena identiteta, produkcija kulturnih proizvodov, njihova po
trošnja, regulacija in reprezentacija, tj. diskurzivni proces, v okviru
katerega se tvorijo družbeni pomeni.
Simpozij Literatura v preseku družbe, družba v preseku literature se si
cer ne bo povsem izogibal teoretski refleksiji zgornjih vprašanj; ta
je bila v zadnjih štirih zelo plodovita, raznolika, na določenih mestih
pa tudi izčrpana. Prav zato se bo simpozij bolj osredinil na konkre
tne primere literarnega in družbenega opomenjanja, tako splošnej
še (npr. primeri nacionalne ideologije) kot specifičnejše – v center
pozornosti simpozij namreč želi postaviti obdobje po drugi svetov
ni vojni in delovanje diskurzivnih formacij na obeh straneh povojne
blokovske delitve, tj. vzhodne komunistične in socialistične ter za
hodne kapitalistične, in ju primerjati, tudi s stališča prikritega ali od
kritega ideološkega delovanja v enem ali v drugem.
