Page 359 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 359
konservator ij hrvaškega glasbenega zavoda ...
Stöckl (1851–1902).6 Na glasbeni šoli HGZ v Zagrebu je od leta 1883 do smrti
poučeval petje, klavir, harmonijo, kontrapunkt in kompozicijo, bil je tudi
dirigent šolskih koncertov in še posebej pomemben kot dirigent prve izved-
be Beethovnove Devete simfonije v Zagrebu leta 1900.7
Glasbena šola Glasbenega zavoda je bila v 19. stoletju glavna in delno
tudi edina glasbena šola v Zagrebu in je imela ambicije, da bi se razvila v
višjo glasbeno šolo, torej konservatorij. Na ozemlju današnje Hrvaške tedaj
ni imela konkurence, čeprav so v začetku 20. stoletja delovale glasbene šole
v mnogih mestih Hrvaške.8
V zgodovini glasbene šole HGZ je imel pomembno vlogo skladatelj
Ivan Zajc (1832–1914), direktor šole od leta 1870 do 1908 in ključna osebnost
glasbenega življenja v Zagrebu v tem času.9 Najpomembnejša oseba v tem
kontekstu pa je bil Vjekoslav Klaić (1849–1928), kot dober primer osebno-
sti, ki je imela sposobnosti za reformo glasbene šole. Bil je sin pedagoga, na
začetku kariere je bil učitelj na gimnaziji, pozneje pa je postal univerzitetni
profesor in eden najvidnejših hrvaških zgodovinarjev. Z glasbo se je ukvar-
jal kot zgodovinar, publicist in kritik, organizator zagrebškega glasbenega
življenja ter kot skladatelj, melograf in dirigent.10 Od leta 1890 do 1928 je bil
6 Omeniti je treba, da relevantni hrvaški in slovenski leksikografski viri ne nava-
jajo istega leta rojstva. Stanko Premrl je v Stöcklovi biografiji zapisal letnico 1850
(Stanko Premrl, »Stöckl, Anton«, Slovenska biografija (Ljubljana: Slovenska akade-
mija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013), https://
www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi614474/), v nepodpisanih biografijah publi-
kacij zagrebškega Leksikografskega zavoda Miroslav Krleža pa je navedena letnica
1851 (Anon., »Stöckl, Anton«, v Leksikon jugoslavenske muzike, 2. zv., ur. Krešimir
Kovačević (Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod Miroslav Krleža, 1984), 378;
Anon., »Stöckl, Anton«, v Hrvatska enciklopedija, http://www.enciklopedija.hr/Na-
tuknica.aspx?ID=58191).
7 Anon., »Na kraju Beethovenove godine«, HaGeZe 4, št. 3 (2002): 3. O Stöcklu je ob-
sežno in zanimivo pisal Antun Goglia leta 1927 (Hrvatski glazbeni zavod 1827. – 1927.
(Zagreb: [Hrvatski glazbeni zavod], 1927), 57, opomba 45).
8 V Splitu, Osijeku, Zadru, Varaždinu, Bjelovarju, Slavonskem Brodu, Sisku, Reki,
Karlovcu in dr. Vzp.: Anon., »Školstvo. Hrvatska«, v Leksikon jugoslavenske muzike,
2. zv., ur. Krešimir Kovačević (Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod Miroslav
Krleža, 1984), 415.
9 Najobširneje je o Zajcu in Hrvaškem glasbenem zavodu pisal Zdravko Blažeković
v delu Djelatnost Ivana Zajca u okvirima Hrvatskog zemaljskog glazbenog zavoda
v zborniku Zbornik radova sa znanstvenog skupa održanog u povodu 150. obljetnice
rođenja Ivana Zajca (1832–1914): Zagreb, 10.–11. prosinca 1982., ur. Lovro Županović
(Zagreb: Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti, Razred za muzičku umjet-
nost; Muzikološki zavod Muzičke akademije u Zagrebu, 1982), 55–78.
10 Več o glasbenem delovanju Klaića glej v: Sanja Majer-Bobetko, »Vjekoslav Klaić«,
Hrvatski biografski leksikon, http://hbl.lzmk.hr/clanak.aspx?id=214.
357
Stöckl (1851–1902).6 Na glasbeni šoli HGZ v Zagrebu je od leta 1883 do smrti
poučeval petje, klavir, harmonijo, kontrapunkt in kompozicijo, bil je tudi
dirigent šolskih koncertov in še posebej pomemben kot dirigent prve izved-
be Beethovnove Devete simfonije v Zagrebu leta 1900.7
Glasbena šola Glasbenega zavoda je bila v 19. stoletju glavna in delno
tudi edina glasbena šola v Zagrebu in je imela ambicije, da bi se razvila v
višjo glasbeno šolo, torej konservatorij. Na ozemlju današnje Hrvaške tedaj
ni imela konkurence, čeprav so v začetku 20. stoletja delovale glasbene šole
v mnogih mestih Hrvaške.8
V zgodovini glasbene šole HGZ je imel pomembno vlogo skladatelj
Ivan Zajc (1832–1914), direktor šole od leta 1870 do 1908 in ključna osebnost
glasbenega življenja v Zagrebu v tem času.9 Najpomembnejša oseba v tem
kontekstu pa je bil Vjekoslav Klaić (1849–1928), kot dober primer osebno-
sti, ki je imela sposobnosti za reformo glasbene šole. Bil je sin pedagoga, na
začetku kariere je bil učitelj na gimnaziji, pozneje pa je postal univerzitetni
profesor in eden najvidnejših hrvaških zgodovinarjev. Z glasbo se je ukvar-
jal kot zgodovinar, publicist in kritik, organizator zagrebškega glasbenega
življenja ter kot skladatelj, melograf in dirigent.10 Od leta 1890 do 1928 je bil
6 Omeniti je treba, da relevantni hrvaški in slovenski leksikografski viri ne nava-
jajo istega leta rojstva. Stanko Premrl je v Stöcklovi biografiji zapisal letnico 1850
(Stanko Premrl, »Stöckl, Anton«, Slovenska biografija (Ljubljana: Slovenska akade-
mija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013), https://
www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi614474/), v nepodpisanih biografijah publi-
kacij zagrebškega Leksikografskega zavoda Miroslav Krleža pa je navedena letnica
1851 (Anon., »Stöckl, Anton«, v Leksikon jugoslavenske muzike, 2. zv., ur. Krešimir
Kovačević (Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod Miroslav Krleža, 1984), 378;
Anon., »Stöckl, Anton«, v Hrvatska enciklopedija, http://www.enciklopedija.hr/Na-
tuknica.aspx?ID=58191).
7 Anon., »Na kraju Beethovenove godine«, HaGeZe 4, št. 3 (2002): 3. O Stöcklu je ob-
sežno in zanimivo pisal Antun Goglia leta 1927 (Hrvatski glazbeni zavod 1827. – 1927.
(Zagreb: [Hrvatski glazbeni zavod], 1927), 57, opomba 45).
8 V Splitu, Osijeku, Zadru, Varaždinu, Bjelovarju, Slavonskem Brodu, Sisku, Reki,
Karlovcu in dr. Vzp.: Anon., »Školstvo. Hrvatska«, v Leksikon jugoslavenske muzike,
2. zv., ur. Krešimir Kovačević (Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod Miroslav
Krleža, 1984), 415.
9 Najobširneje je o Zajcu in Hrvaškem glasbenem zavodu pisal Zdravko Blažeković
v delu Djelatnost Ivana Zajca u okvirima Hrvatskog zemaljskog glazbenog zavoda
v zborniku Zbornik radova sa znanstvenog skupa održanog u povodu 150. obljetnice
rođenja Ivana Zajca (1832–1914): Zagreb, 10.–11. prosinca 1982., ur. Lovro Županović
(Zagreb: Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti, Razred za muzičku umjet-
nost; Muzikološki zavod Muzičke akademije u Zagrebu, 1982), 55–78.
10 Več o glasbenem delovanju Klaića glej v: Sanja Majer-Bobetko, »Vjekoslav Klaić«,
Hrvatski biografski leksikon, http://hbl.lzmk.hr/clanak.aspx?id=214.
357
