Page 366 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 366
konservator iji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela

ti se moramo, kdaj je kakovost pouka dosegla konservatoriju primerno ra-
ven. Tega trenutka ni mogoče točno določiti, vendar se je to najverjetneje
zgodilo do leta 1916. Morda je bil ta trenutek leta 1903, ko je v Zagreb prišel
Václav Huml (1883–1953), pozneje slavni violinistični pedagog in začetnik
t. i. zagrebške violinistične šole. Istega leta je začela poučevati učiteljica pet­
ja Leonija Brückl, ki je vzgojila pevce, kot je v Ljubljani dobro znana so-
pranistka Zlata Gjungjenac (1898–1982). Torej čeprav bi morali šteti, da je
konservatorij morebiti nastal leta 1896, pravega začetka pouka na ravni
konservatorija ni mogoče z gotovostjo datirati.

Sklepna primerjava konservatorijev v Zagrebu in Ljubljani kaže, da sta
bila oba le kratek čas v rokah glasbenih društev, preden ju je prevzela dr-
žava: zagrebški samo štiri leta, od leta 1916 do leta 1920, ljubljanski pa se-
dem let, do leta 1926. Primerjava nekaterih statističnih podatkov je zelo za-
nimiva: ko so nastajali konservatoriji (natančneje: leta 1910), je imel Zagreb
dvakrat več prebivalcev kot Ljubljana.41 Kljub temu je imel novi konserva-
torij leta 1919 v tedaj mali Ljubljani dvakrat več učencev kot konservatorij
HGZ.42

Na koncu se pojavi še eno vprašanje: če glasbeno društvo, kot je na
primer Glasbeni zavod ali ljubljanska Matica, tako vztrajno vzdržuje svojo
glasbeno šolo kot eno od prednostnih nalog, kakšno perspektivo za to šolo
ima v svojih načrtih? Na prvi pogled bi lahko domnevali, da bosta društvi
vztrajali pri tem, da obdržita konservatorij pod svojim okriljem, vendar ni
bilo tako. Obe društvi sta imeli v načrtu, da upravljanje svoje šole predata
državi tedaj, ko se bosta razvili v konservatorij.43 V Zagrebu je bilo tako že
leta 1851, ko je skladatelj Vatroslav Lisinski (1819–1854), kot šolani pravnik
in član ravnateljstva, v drugi člen statuta glasbenega društva zapisal, da je
eden od ciljev zbiranje glavnice za konservatorij.44 Od tedaj je Zavod vlado

41 Anon., »Zagreb«, v Hrvatska enciklopedija, http://www.enciklopedija.hr/natuknica.
aspx?id=66685.

42 V šolskem letu 1919/1920 je imel konservatorij HGZ 508 učencev (Izvještaj Konzer-
vatorija Hrvatskoga zemaljskoga glazbenoga zavoda u Zagrebu za školsku godinu
1919.–1920. (Zagreb: [Hrvatski zemaljski glazbeni zavod], 1920), 21), ljubljanski pa
več kot 1.000 učencev (Cigoj Krstulović, Zgodovina, spomin, dediščina, 167).

43 Kot je znano, so imeli podobno usodo tudi drugi konservatoriji v monarhiji, na čelu
z dunajskim konservatorijem, ki je leta 1909 postal državna institucija. Glej tudi:
Heinrich Kralik, Das Buch der Musikfreunde (Zürich, Leipzig, Wien: Gesellschaft
der Musikfreunde, 1951), 171–176.

44 »skupljanjem glavnice za utemeljenje narodnog konservatoriuma«, Pravila Druž-
tva prijateljah muzike u Zagrebu (Zagreb: [Družtvo prijateljah muzike u Zagrebu],
1852), 1 [3].

364
   361   362   363   364   365   366   367   368   369   370   371