Page 37 - Management

Primož Šterbenc Povabilo k oddaji prispevkov
Univerza na Primorskem,
Fakulteta za management s področja
primoz.strbenc@fm-kp.si

V zadnjem desetletju je človeštvo še posebej no sistemska, pri čemer je treba najprej postaviti
stvarno spoznalo, da imamo akuten, naraščajoč in diagnozo bolezni. V tem smislu je nujno poudariti,
eksistenčno nevaren problem – hitro segrevanje da smo od leta 1991 do danes ustvarili več emisij
ozračja. Po vsem svetu se vrstijo vremenske kata- ogljikovega dioksida (CO ), ki je najodgovornejši
2
strofe – poplave, suše, orkani, naraščanje gladine za segrevanje ozračja, kot prej skozi celotno zgo-
morja, izginjanje živalskih in rastlinskih vrst –, ki dovino. Do tega je prišlo zaradi tega, ker v zadnjih
nas opozarjajo, da gre zares in da bi naše življenje štirih desetletjih živimo v neoliberalnem druž-
lahko kmalu postalo bistveno težavnejše, marsik- benoekonomskem sistemu, ki zahteva nenehno
je v svetu pa nemogoče. Tudi v Sloveniji smo pred ekonomsko rast, poleg tega pa poudarja nujnost
letom in pol doživeli katastrofalne poplave, ki so deregulacije oz. odpravljanja omejitev in nadzora
bile posledica rekordno visokih temperatur v Sre- za ekonomske akterje. Zaradi prve zahteve zmeraj
dozemlju, leto pred tem pa nas je prizadela huda bolj izčrpavamo planet, ki preprosto nima dovolj
suša. Pred nekaj meseci so katastrofalne poplave materialnih virov za vzdrževanje nenehne eko-
prizadele Španijo. Male otoške državice v Tihem nomske rasti. Zaradi neoliberalnega imperativa
oceanu se zaradi naraščanja morske gladine vse deregulacije pa ne ustavljamo industrije fosilnih
bolj potapljajo, iz Afrike pa v Evropo zaradi suš in goriv (premog, nafta, zemeljski plin), ki je odgo-
pomanjkanja vode prihaja vse več podnebnih be- vorna za 71 odstotkov vseh emisij CO ter ki še kar
2
guncev. Jasno postaja tudi to, da bodo ekonomski naprej vrta in črpa, tudi s pomočjo državnih sub-
stroški brez našega stvarnega ukrepanja postali vencij. Poleg tega je neoliberalna paradigma ustva-
bistveno višji, kot so stroški ukrepanja proti se- rila enormne dohodkovne razlike oz. vse večjo kon-
grevanju ozračja. centracijo bogastva v rokah zmeraj manjše skupine
Okoljevarstveniki so že pred več desetletji opo- ljudi, kar vpliva tudi na problem segrevanja ozračja
zorili, da bi morali z namenom stvarnega ustavlja- – deset odstotkov najbogatejših na svetu namreč
nja segrevanja ozračja uveljaviti (angleško) trojni (predvsem s svojim ekscesnim življenjskim stilom)
R – reduce (zmanjšaj), re-use (ponovno uporabi) in ustvari 51 odstotkov vseh emisij CO oz. bistveno
2
recycle (recikliraj). Danes je jasno, da bolj ali manj bolj prispeva k problemu kot običajni ljudje. Če ze-
delamo le na recikliranju, pa še za to se je izkaza- lenega prehoda ne bo spremljalo tudi prizadevanje
lo, da ne deluje. Celo na Švedskem, ki je po krite- za večjo socialno pravičnost v smislu proporcional-
riju skrbi za okolje ena od najnaprednejših držav ne stroškovne obremenitve najbogatejših, zelene-
na svetu, namreč reciklirajo zgolj deset odstotkov ga prehoda ne bo. To bi moralo postati jasno tudi
zbrane plastike; 90 odstotkov plastičnih odpadkov zaradi paradoksalnega procesa, ko kljub vse aku-
je sežganih ali pa končajo na ogromnih podzemnih tnejšemu okoljskemu problemu evropske zelene
odlagališčih v jugovzhodni Aziji in Afriki. Zaradi stranke izgubljajo podporo volivcev.
tega je mogoče reči, da je metanje plastične emba- Končno bi se moral vsak od nas vprašati,
laže v posebne zabojnike, kar v ljudeh ustvarja ob- kako lahko dejansko prispeva svoj delež k ustrez-
čutek, da delujejo ozaveščeno in pozitivno, bolj ali ni preobrazbi. Pri tem je nujno izpostaviti, da
manj brezpredmetno; korporacije, ki poudarjajo, prvenstveno vprašanje ni, kako pridobivati ener-
da je embalaža, v katero pakirajo svoje izdelke, na gijo (z jedrskimi elektrarnami ali obnovljivimi viri
koncu reciklirana, pa izvajajo »zeleno zavajanje« energije), temveč, kako bomo zmanjšali našo pora-
(angl. greenwashing). Tudi uporaba električnih bo energije. Razmisliti bi morali o naši tako rekoč
avtomobilov, ki naj bi v pomembni meri reševala brezmejni potrošnji, pogostem letenju z nizkoce-
problem, je nezadostna, če že ne neprimerna. Ves novnimi prevozniki po svetu in največkrat pre-
obseg prodaje električnih avtomobilov je namreč velikem uživanju mesa. Če parafraziramo Johna
nevtralizirala močno naraščajoča prodaja sUv-jev F. Kennedyja: Ne sprašuj, kaj lahko država stori
(športnih terenskih vozil), ki so okoljsko škodljivi. zate, temveč, kaj lahko ti storiš za ohranitev znos-
Poleg tega se postavlja vprašanje, kako razgraditi nega življenja na Zemlji.
sestavine, iz katerih so narejena ta vozila. Vljudno vabljeni k pisanju prispevkov oz. k
Mogoče je argumentirati, da bo do dejanske razmišljanju, povezanem z zgoraj izpostavljenim
spremembe lahko prišlo le v primeru, če bo resnič- problemom!

management 19 (2024) številka 2 83