Page 88 - Studia Universitatis Hereditati, vol 9(1) (2021)
P. 88
dia universitatis her editati, letnik 9 (2021), številk a 1 / volume 9 (2021), number 1 88arheološka slika prostora je bila dokaj nadrobnoSlika 1. Koper, Bazoviška ulica 5a, izsek iz karte francis-
predstavljena v članku „Pregled arheoloških ra- cejskega katastra (1819, Archivio di stato Trieste) z vrisa-
hereditatiziskav v mestnem jedru Kopra“, avtorjev Alfre- no sondo (rdeče) (pripravil: A. Ogorelec, arhiv UP FHŠ
da Trenza, Evgena Lazarja in Mitje Guština, ob- IAD).
javljenem v publikaciji Urbana arheologija Kopra
(Trenz, Lazar in Guštin 2011), zato jih na tem (RKD, EŠD 249). Karta franciscejskega katastra
mestu ne bi ponavljali, nekoliko podrobneje bi kaže na tem območju nenavadno veliko nepozi-
osvetlili le nektere lokacije v neposredni okolici danih površin, kar je verjetno povezano z bližino
območja raziskave. oz. lastništvom minoritskega samostana (današ-
nje gimnazije) in palače De Belli (Tomaž et al.
Arheološke raziskave na Bazoviški ulici 5a 2017). V neposredni bližini lokacije testne sonde
so bile locirane v severovzhodnem delu nekdan- na Bazoviški 5a med pomembnejše arhitekturne
jega koprskega otoka v predelu Bošadrage, četrti, spomenike poleg palače De Belli sodi še Rotun-
ki predstavlja najširše območje znotraj koprske- da sv. Elije (oz. Marijinega vnebovzetja) (RKD,
ga starega jedra, kjer se je ohranila pretežno sta- EŠD 253), ki velja za enega najstarejših arhitek-
novanjska gradnja nižjih slojev – manjših trgov- turnih spomenikov Kopra. Njen nastanek ne-
cev, obrtnikov, ribičev kmetov. Urbanistično kateri različni avtorji sicer vežejo za različna ča-
gledano, je Bošadraga sicer organsko zraščena, sovna obdobja , nekateri jo celo postavljajo že v
a vendarle na dokaj pravilni mreži ulic. Stavbe predromansko obdobje (Tomaž et al. 2017), vse-
so v glavnem eno- ali dvonadstropne, grajene po kakor pa sodi najkasneje v 11. stoletje (Zadnikar
aditivnem načelu (Tomaž et al. 2017). Na fran- 1982; Zadnikar 2001, 67). Rotunda je bila upo-
ciscejskem katastru iz 1818, parcelacija terena sle- rabljana kot krstilnica, kasneje spremenjena v
di značilni mediteranski gručasti zasnovi, kjer se cerkev, leta 1694 pa je doživela tudi spremem-
stavbe z daljšo stranico pročelja odpirajo na uli- bo orientacije, pri čemer je bil vhod postavljen na
co. Prizidane ena ob drugo tvorijo zamejene oto- vzhodno stran stavbe (Naldini 1701/2001). Ko-
ke, notranja dvorišča pa zapolnjujejo manjši vr- nec 19. stoletja je služila kot skladiščni prostor,
tovi. v začetku 20. kot gledališče, ko je bil na zahod-
ni strani dodan prizidek z zaodrjem (Leiss 1912).
Lokacija stavbe Bazoviške 5a se prostorsko
navezuje na dvoriščni del palače De Belli, v ka- O raziskanih arheoloških lokacijah v nepo-
terega tudi delno sega. Kot je razvidno iz fran- sredni bližini testne sonde na Bazoviški 5a je si-
ciscejskega katastra (slika 1), je ožja okolica stav- cer na voljo kar nekaj podatkov, vendar so le-ti
be doživela predelave tekom 19. stoletja, ko je bila
v prazen vmesni prostor vzidana današnja stav-
ba Bazoviška 7. Pred tem lahko intenzivnejšo
gradbeno dejavnost umestimo sredino in dru-
go polovico 16. st., ko je bila zgrajena palača De
Belli (Bernik 1968,79) in pa samostan observan-
tov (Naldini 1700 (2001), 140-141). Obravnava-
na zgradba se je torej nahajala na dokaj promi-
nentnem delu mestne četrti, v ozadju palače kot
dominante in ob glavni povezovalni ulici pro-
ti obodnemu trgu. Raziskana površina sonde je
v središču območja, ki ga na severni steni zame-
juje rob klifa in na njem stoječe obzidje, na juž-
ni strani glavna komunikacija od središča proti
vzhodnemu delu otoka - današnja Cankarjeva
ulica in na vzhodu kompleks palače De Belli
predstavljena v članku „Pregled arheoloških ra- cejskega katastra (1819, Archivio di stato Trieste) z vrisa-
hereditatiziskav v mestnem jedru Kopra“, avtorjev Alfre- no sondo (rdeče) (pripravil: A. Ogorelec, arhiv UP FHŠ
da Trenza, Evgena Lazarja in Mitje Guština, ob- IAD).
javljenem v publikaciji Urbana arheologija Kopra
(Trenz, Lazar in Guštin 2011), zato jih na tem (RKD, EŠD 249). Karta franciscejskega katastra
mestu ne bi ponavljali, nekoliko podrobneje bi kaže na tem območju nenavadno veliko nepozi-
osvetlili le nektere lokacije v neposredni okolici danih površin, kar je verjetno povezano z bližino
območja raziskave. oz. lastništvom minoritskega samostana (današ-
nje gimnazije) in palače De Belli (Tomaž et al.
Arheološke raziskave na Bazoviški ulici 5a 2017). V neposredni bližini lokacije testne sonde
so bile locirane v severovzhodnem delu nekdan- na Bazoviški 5a med pomembnejše arhitekturne
jega koprskega otoka v predelu Bošadrage, četrti, spomenike poleg palače De Belli sodi še Rotun-
ki predstavlja najširše območje znotraj koprske- da sv. Elije (oz. Marijinega vnebovzetja) (RKD,
ga starega jedra, kjer se je ohranila pretežno sta- EŠD 253), ki velja za enega najstarejših arhitek-
novanjska gradnja nižjih slojev – manjših trgov- turnih spomenikov Kopra. Njen nastanek ne-
cev, obrtnikov, ribičev kmetov. Urbanistično kateri različni avtorji sicer vežejo za različna ča-
gledano, je Bošadraga sicer organsko zraščena, sovna obdobja , nekateri jo celo postavljajo že v
a vendarle na dokaj pravilni mreži ulic. Stavbe predromansko obdobje (Tomaž et al. 2017), vse-
so v glavnem eno- ali dvonadstropne, grajene po kakor pa sodi najkasneje v 11. stoletje (Zadnikar
aditivnem načelu (Tomaž et al. 2017). Na fran- 1982; Zadnikar 2001, 67). Rotunda je bila upo-
ciscejskem katastru iz 1818, parcelacija terena sle- rabljana kot krstilnica, kasneje spremenjena v
di značilni mediteranski gručasti zasnovi, kjer se cerkev, leta 1694 pa je doživela tudi spremem-
stavbe z daljšo stranico pročelja odpirajo na uli- bo orientacije, pri čemer je bil vhod postavljen na
co. Prizidane ena ob drugo tvorijo zamejene oto- vzhodno stran stavbe (Naldini 1701/2001). Ko-
ke, notranja dvorišča pa zapolnjujejo manjši vr- nec 19. stoletja je služila kot skladiščni prostor,
tovi. v začetku 20. kot gledališče, ko je bil na zahod-
ni strani dodan prizidek z zaodrjem (Leiss 1912).
Lokacija stavbe Bazoviške 5a se prostorsko
navezuje na dvoriščni del palače De Belli, v ka- O raziskanih arheoloških lokacijah v nepo-
terega tudi delno sega. Kot je razvidno iz fran- sredni bližini testne sonde na Bazoviški 5a je si-
ciscejskega katastra (slika 1), je ožja okolica stav- cer na voljo kar nekaj podatkov, vendar so le-ti
be doživela predelave tekom 19. stoletja, ko je bila
v prazen vmesni prostor vzidana današnja stav-
ba Bazoviška 7. Pred tem lahko intenzivnejšo
gradbeno dejavnost umestimo sredino in dru-
go polovico 16. st., ko je bila zgrajena palača De
Belli (Bernik 1968,79) in pa samostan observan-
tov (Naldini 1700 (2001), 140-141). Obravnava-
na zgradba se je torej nahajala na dokaj promi-
nentnem delu mestne četrti, v ozadju palače kot
dominante in ob glavni povezovalni ulici pro-
ti obodnemu trgu. Raziskana površina sonde je
v središču območja, ki ga na severni steni zame-
juje rob klifa in na njem stoječe obzidje, na juž-
ni strani glavna komunikacija od središča proti
vzhodnemu delu otoka - današnja Cankarjeva
ulica in na vzhodu kompleks palače De Belli
