Page 11 - Studia Universitatis Hereditati, vol 12(2) (2024)

tem kot v zaprtih prostorih, ki so zajemala iskuje, kako freske iz 14. stoletja na tem Unesco-
sakralne in sekularne prostore. Interdiscipli- vem območju svetovne dediščine vključujejo ču-
narni dialog srečanja je poudaril pomembno tila gledalcev. Avtorica analizira osem prizorov s
vlogo čutnega zaznavanja pri oblikovanju sred fresk, ki jih spremljajo ustrezni svetopisemski ci-
njeveških kulturnih praks in pokrajin. tati, da bi razkrila, kako ustvarjajo čutne podo-
Pričujoča tematska številka vsebuje pet iz- be, ki povezujejo snovno in duhovno sfero. Pre-
branih prispevkov s konference EAA in eno učuje sposobnost fresk, da gledalce pritegnejo z
knji žno recenzijo, ki ponazarjajo, da preučevanje otipnimi interakcijami, s strateško uporabo svet-
čutov v srednjeveški arheologiji in drugih huma- lobe in z zvočnimi podobami angelskih trobent,
nističnih disciplinah ostaja plodno raziskovalno s čimer posredujejo globoke čustvene in duhov-
polje. Članki v tej številki predstavljajo različne ne pripovedi.
perspektive in pristope k srednjeveškemu senzo- Multidisciplinarna raziskovalna skupina
riju ter prikazujejo velik raziskovalni potencial pod vodstvom Zorane Đorđević predstavlja razi 11
in interdisciplinarne pristope k tej temi. Hkrati skavo »Razkrivanje zgodovinskega pomena
so tudi podlaga za prihodnje raziskave. cerkve Santa Maria d’Àneu: ali lahko raziska-
Raziskava Eve Gjorgjievske, »Od verske ve zvočne krajine osvetlijo njeno vlogo v sred-
hvalnice do srednjeveške kancone in soneta: po- njeveški cerkveni strukturi?« Ta prispevek
ezija čutov v Italiji 13. in 14. stoletja«, obravna- vklju čuje arheologijo, zgodovino in akustiko, da uvodnik • editorial
va čutne izraze v štirih srednjeveških verskih in bi raziskal širjenje zvokov zvonov po katalonski
ljubezenskih pesmih italijanskih pesnikov – Ja- pokrajini. S pomočjo združevanja zvočnih zem-
kopona da Todija, San Francesca d’Assisija, Gi- ljevidov, ki temeljijo na geografskem informacij-
acoma da Lentinija in Guida Guinizellija. Pod skem sistemu (GIS), prispevek z analizo vidlji-
vplivom srednjeveškega italijanskega filozofa sve- vosti prikazuje pomen srednjeveških zvočnih
tega Tomaža Akvinskega, ki je razum in čustva pokrajin in vlogo zvonov v komunikaciji na dol-
obravnaval kot komplementarne, ti pesniki po- ge razdalje. Ta raziskava poudarja pomen sode-
udarjajo čutna in čustvena sporočila, ki povezu- lovanja med humanističnimi in naravoslovnimi
jejo Božje stvarjenje z izkušnjami običajnih lju- vedami.
di. Gjorgjievska poudarja terapevtsko razsežnost Članek Jean-Michela Sourda z naslovom
čutne poetike in pokaže, kako se čutna dožive- »Percepcije ‘potovanja v preteklost’ v nekate-
tja sprožajo med branjem ali liturgičnim petjem. rih potopisih o gori Atos« preučuje čutna doži-
Članek Jasmine Ćirić z naslovom »Senzo- vetja, opisana v potopisih francoskih obiskoval-
rična srečanja: dekodiranje simbolike cerkve sve- cev gore Atos od 19. do začetka 21. stoletja. Sourd
tega Nikolaja v Ljubotenu« ponuja svež vpogled goro Atos označi kot »živeči ostanek bizantin-
v večplastno umetnost in arhitekturo cerkve v skega polotoka«, in sicer zaradi ohranjanja sre-
Ljubotenu iz 14. stoletja v današnji Severni Ma- dnjeveških pravoslavnih obredov in načina živ-
kedoniji. Raziskava ponazarja, kako celostna ljenja. Z analizo vidnih, slušnih in vonjalnih
metodologija izboljšuje ikonografske in semio- vtisov razi skava poudarja, kako čutne izkušnje
tične analize ter ponuja dobro utemeljene argu- popotnikov povezujejo sedanjost s srednjeveško
mente, hkrati pa učinkovito povezuje čutne in preteklostjo, zaradi česar je gora Atos edinstvena
umetnostnozgodovinske perspektive. Jasmina oblika žive dediščine.
Ćirić raziskuje, kako otipni, slušni in vidni ele- Namesto prispevka Mojce Ramšak, ki ga je
menti opečnih vzorcev, večplastnih obokov in predstavila na srečanju EAA, v tej posebni šte-
zapletenih kipov vključujejo čute gledalcev ter vilki objavljamo recenzijo njene knjige Anatomi-
vplivajo na kognitivne procese. ja vonja, ki jo je prispevala Alenka Janko Sprei-
Prispevek Bojane Beuk, »Analiza čutnega zer. Recenzija je zelo pozitivna in pronicljiva, saj
zaznavanja na freskah v samostanu Dečani«, raz- je v njej zajeta pomembnost knjige pri obravna-