Page 40 - Studia Universitatis Hereditati, vol 13(2) (2025)

V tej raziskavi obravnavamo potopljene kra- karbonske in OSL-datacije. Združeni podatki
jine v okolici Osorja, železnodobnega in rimskega letalskega laserskega skeniranja in večsnopne so-
mesta v severnem Jadranu, na otoku Cresu. Projekt narno-batimetrske meritve so omogočili vpogled v
Osor onkraj mita je nastal iz potrebe po ponovni potopljeno geomorfologijo območja okoli Osorja.
interpretaciji zgodovine tega regionalnega trgov- Sedimentno zaporedje debeline 2,9 m (jedro
skega pristanišča. Zaradi obalne lege mesta je bila OSOR 2), odvzeto v Osorskem zalivu, je omogo-
poleg drugih arheoloških vprašanj posebna pozor- čilo rekonstrukcijo holocenskih paleookoljskih
nost namenjena tudi rekonstrukciji naravnih (to- sprememb, povezanih z naravnimi procesi v širšem
pografskih) razmer. Predstavljeni rezultati prina- prostoru in s človeškimi dejavnostmi v Osorju. Je-
šajo nova spoznanja o relativnem dvigu morske dro OSOR 2 ni zagotovilo nedvoumnih dokazov
gladine v holocenu, okoljskih spremembah v prete- o človeških posegih, povezanih z izgradnjo kanala,
klosti ter obalni konfiguraciji in pomorski dostop- ki bi omogočili razrešitev razprave o njegovi arheo-
nosti Osorja. loški starosti. Nasprotno pa preliminarni rezultati
40 Ena osrednjih raziskovalnih tem se nanaša kažejo, da je bila povezava med Osorskim zalivom
na nastanek Osorskega kanala, za katerega se tra- in Lošinjskim kanalom preko Osorskega kana-
studia universitatis hereditati, letnik 13 (2025), številka 2 / volume 13 (2025), number 2
dicionalno domneva, da je bil izkopan za pomor- la verjetno vzpostavljena že v času bronaste dobe,
ske namene. Ta ozek morski prehod med otokoma kar nakazuje pomembno vlogo naravnih procesov
Lošinj in Cres je imel ključno vlogo v pomorskih pri njegovem nastanku. Poleg tega rezultati kažejo,
trgov skih poteh med Istro ter Dalmacijo. Geoar- da je območje Jaz ostalo del obalnega kopna vse do
heološke raziskave na območju Osorja so vključe- okoli leta 170 ± 100 n. št., ko je zaradi naraščanja
vale geo fizikalne raziskave, vrtanje sedimentnih morske gladine prišlo do vdora morske vode v not-
jeder ter podrobne geokemične in granulometrič- ranjost. Na tej podlagi je današnji zaliv Jaz mogoče
ne analize sedimentov. Za vzpostavitev kronolo- izključiti kot (rimsko) mestno pristanišče.
škega okvira dogodkov so bile uporabljene radio-