Page 74 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 29, ISSN 2590-9754
P. 74
razprave, študije
Konstantin Filozof
– začetek prevajanja Svetega pisma v slovanske jezike
Traktat, v katerem je Konstantin Filozof pojasnil načela, po kate-
rih je postopal pri prevajanju evangelijev v starocerkveno slovanščino,
naj bi bil tudi apologija tega početja in obramba pred velikim nelagod-
jem, ki je zavoljo trojezičniške herezije zraslo znotraj rimske cerkve,
spremljalo Konstantinovo početje in dobilo tudi formalni izraz v za-
slišanju, ki mu je bil prevajalec podvržen na svoji poti v Rim. Od slo-
vanskega prevoda tega, izvorno grško pisanega traktata se je ohranil
le skromen fragment na enem pergamentnem listu, t. i. Hilferdingov
makedonski cirilski list,12 ki naj bi po ugotovitvah paleografske stro-
ke nastal v času do 11. stoletja. Čeprav je spomenik v zelo slabem stan
ju (je ves raztrgan in zmečkan, na njem pa ni najti niti ene vrstice, ki
ne bi bila poškodovana) in je zato potreboval vrsto emendacij, vsee no
omogoča prodreti do jedra Konstantinove paradigme, pri čemer pa je
treba upoštevati tekstološko dejstvo, da ni znano, kaj se je nahajalo v
besedilu pred ohranjenim odlomkom in za njim oz. kako se je trak-
tat zaključil.
Ohranjeni fragment priča predvsem o tem, da je temeljna določnica,
ki je po Konstantinovem mnenju konstituirala izvirnik in naj bi zato na
povsem enak način (kot enaka struktura) določala tudi prevod, pomen-
ska struktura s svojo, za vsako besedilo specifično koherenco in kohezi-
jo pojmov ter njihovih medsebojnih povezav.
bam in malikom ter veselo darujoč po poganskih običajih, dokler ni nazadnje vla
da nad to deželo pripadla enemu iz rodu teh knezov, Bořivoju po imenu.« (»Chris-
tianova legenda 2« 1998, 83; prim. tudi Anonimna ali Metodova homilija v Clo-
zovem glagolitu, v Dolinar 1985, 255–77.) Toda Slovani so skupaj z organizacijo
cerkvene pokrajine v Velikomoravski in na Češkem (gl. »Christianova legenda 1,
2«) dobili tudi Zakon sudnij ljudem (tj. sodni zakonik za laike), ki velja za najsta-
rejši pisani pravni vir v slovanskih jezikih. Gre za prevod in priredbo t. i. Eklo
ge (Εκλογή τών νόμων), zakonika bizantinskih inkonoborskih cesarjev Leva III.
(675–741) in Konstantina V. Kopronymosa (718–775). Ta zakonik je bil izdan naj-
pozneje leta 741, Slovani pa so bili z njegovo priredbo včlenjeni v krog pravno raz-
vite bizantinske kulture.
12 Prevod je objavljen v Vinkler 2002, 30, 31.
72
Konstantin Filozof
– začetek prevajanja Svetega pisma v slovanske jezike
Traktat, v katerem je Konstantin Filozof pojasnil načela, po kate-
rih je postopal pri prevajanju evangelijev v starocerkveno slovanščino,
naj bi bil tudi apologija tega početja in obramba pred velikim nelagod-
jem, ki je zavoljo trojezičniške herezije zraslo znotraj rimske cerkve,
spremljalo Konstantinovo početje in dobilo tudi formalni izraz v za-
slišanju, ki mu je bil prevajalec podvržen na svoji poti v Rim. Od slo-
vanskega prevoda tega, izvorno grško pisanega traktata se je ohranil
le skromen fragment na enem pergamentnem listu, t. i. Hilferdingov
makedonski cirilski list,12 ki naj bi po ugotovitvah paleografske stro-
ke nastal v času do 11. stoletja. Čeprav je spomenik v zelo slabem stan
ju (je ves raztrgan in zmečkan, na njem pa ni najti niti ene vrstice, ki
ne bi bila poškodovana) in je zato potreboval vrsto emendacij, vsee no
omogoča prodreti do jedra Konstantinove paradigme, pri čemer pa je
treba upoštevati tekstološko dejstvo, da ni znano, kaj se je nahajalo v
besedilu pred ohranjenim odlomkom in za njim oz. kako se je trak-
tat zaključil.
Ohranjeni fragment priča predvsem o tem, da je temeljna določnica,
ki je po Konstantinovem mnenju konstituirala izvirnik in naj bi zato na
povsem enak način (kot enaka struktura) določala tudi prevod, pomen-
ska struktura s svojo, za vsako besedilo specifično koherenco in kohezi-
jo pojmov ter njihovih medsebojnih povezav.
bam in malikom ter veselo darujoč po poganskih običajih, dokler ni nazadnje vla
da nad to deželo pripadla enemu iz rodu teh knezov, Bořivoju po imenu.« (»Chris-
tianova legenda 2« 1998, 83; prim. tudi Anonimna ali Metodova homilija v Clo-
zovem glagolitu, v Dolinar 1985, 255–77.) Toda Slovani so skupaj z organizacijo
cerkvene pokrajine v Velikomoravski in na Češkem (gl. »Christianova legenda 1,
2«) dobili tudi Zakon sudnij ljudem (tj. sodni zakonik za laike), ki velja za najsta-
rejši pisani pravni vir v slovanskih jezikih. Gre za prevod in priredbo t. i. Eklo
ge (Εκλογή τών νόμων), zakonika bizantinskih inkonoborskih cesarjev Leva III.
(675–741) in Konstantina V. Kopronymosa (718–775). Ta zakonik je bil izdan naj-
pozneje leta 741, Slovani pa so bili z njegovo priredbo včlenjeni v krog pravno raz-
vite bizantinske kulture.
12 Prevod je objavljen v Vinkler 2002, 30, 31.
72