Page 478 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 478
iskovanje za znanje, znanje za zdravje RV 3: Kako pogosto izbrana raziskovalna populacija pacientov prejema
transfuzije krvi?
Od devet anketirancev 4 (44,4 %) prihajajo na transfuzijo enkrat na štirinaj-
st dni, 1 (11,1 %) enkrat na teden ali več, 1 (11,1 %) enkrat na dva meseca in 1
(11,1 %) manj kot štirikrat letno. Eden je do zdaj prišel na transfuzijo 6-krat in
1 (11,1 %) 56-krat (slika 3).
RV 4: Kako anketirani sami skrbijo za svoje zdravje?
Večina sodelujočih v raziskavi (8 (88,9 %)) za svoje zdravje skrbijo tako, da
upoštevajo priporočila zdravega življenjskega sloga, 6 (66,6 %) jih redno izva-
ja telesno aktivnost. Odkrito se pogovarjajo s svojimi bližnjimi, je navedlo 6
(66,7 %) vključenih, da imajo redne obiske in pogovore z osebnim zdravni-
kom, je navedlo 5 (55,4 %) anketiranih. Nihče od vprašanih ne obiskuje diete-
tika glede prehranjevanja, ne iščejo strokovno-psihološke pomoči in niso vkl-
jučeni v društvo bolnikov s krvnimi obolenji (slika 4).
RV 5: Kako ocenjujejo svoje počutje?
Glede počutja po uvedbi kelatorja so 4 (44,4 %) navedli, da je enako kot pred
uvedbo kelatorja, trije (33,3 %) vprašani se niso opredelili. 1 (11,1 %) anketira-
nec je navedel slabše počutje in 1 (11,1 %), da je počutje boljše (slika 5). Pet
(55,6 %) anketiranih je svoje počutje na lestvici od 1 do 5 opredelilo kot sred-
nje dobro, 3 (33,3 %) dobro in zelo dobro se počuti 1 (11,1 %) anketiranec (sli-
ka 6).
Zaključek
V izvedeni raziskavi smo se omejili na bolnike, ki imajo podporno zdravljenje
s transfuzijami in prejemajo tudi kelator železa. Zanimalo nas je, pri izvajanju
katerih življenjskih aktivnosti obravnavana populacija potrebuje pomoč, ka-
tere pridružene bolezni imajo, kako pogosto prihajajo na zdravljenje s trans-
fuzijami, in ali menijo, da se jim je počutje zaradi prejemanja kelatorja izbol-
jšalo, ter kako sami skrbijo za svoje zdravje in kako ocenjujejo svoje počutje.
Železo ima veliko pomembnih vlog v organizmu, a ob enem gre za zelo škod-
ljivo kovino, kadar preseže dovoljene vrednosti za človeka, saj deluje toksično
na celice, tkiva in organe. Zdravnik v sodelovanju z bolnikom opravi ustrezno
spremembo odmerkov kelatorja, če je glede na število že prejetih in predvid-
enih transfuzij in glede na morebitne stranske učinke, laboratorijske vrednos-
ti to potrebno. Cilj zdravljenja je ustrezna, optimalna raven železa. Ugotovi-
li smo, da trije anketirani nimajo presežene vrednosti feritina nad 1500–2000
µg/l. Večina anketirancev je svoje počutje ocenila kot srednje, tretjina kot do-
bro in eden anketiranec je svoje počutje ocenil zelo dobro. Pogosti prihodi
na transfuzije anketiranim predstavljata predvsem psihični in fizični napor.
Nihče od anketiranih ni navedel, da mu prihod na zdravljenje s transfuzijo
predstavlja socialni napor (usklajevanje prevoza, finance), kar pomeni, da
476
transfuzije krvi?
Od devet anketirancev 4 (44,4 %) prihajajo na transfuzijo enkrat na štirinaj-
st dni, 1 (11,1 %) enkrat na teden ali več, 1 (11,1 %) enkrat na dva meseca in 1
(11,1 %) manj kot štirikrat letno. Eden je do zdaj prišel na transfuzijo 6-krat in
1 (11,1 %) 56-krat (slika 3).
RV 4: Kako anketirani sami skrbijo za svoje zdravje?
Večina sodelujočih v raziskavi (8 (88,9 %)) za svoje zdravje skrbijo tako, da
upoštevajo priporočila zdravega življenjskega sloga, 6 (66,6 %) jih redno izva-
ja telesno aktivnost. Odkrito se pogovarjajo s svojimi bližnjimi, je navedlo 6
(66,7 %) vključenih, da imajo redne obiske in pogovore z osebnim zdravni-
kom, je navedlo 5 (55,4 %) anketiranih. Nihče od vprašanih ne obiskuje diete-
tika glede prehranjevanja, ne iščejo strokovno-psihološke pomoči in niso vkl-
jučeni v društvo bolnikov s krvnimi obolenji (slika 4).
RV 5: Kako ocenjujejo svoje počutje?
Glede počutja po uvedbi kelatorja so 4 (44,4 %) navedli, da je enako kot pred
uvedbo kelatorja, trije (33,3 %) vprašani se niso opredelili. 1 (11,1 %) anketira-
nec je navedel slabše počutje in 1 (11,1 %), da je počutje boljše (slika 5). Pet
(55,6 %) anketiranih je svoje počutje na lestvici od 1 do 5 opredelilo kot sred-
nje dobro, 3 (33,3 %) dobro in zelo dobro se počuti 1 (11,1 %) anketiranec (sli-
ka 6).
Zaključek
V izvedeni raziskavi smo se omejili na bolnike, ki imajo podporno zdravljenje
s transfuzijami in prejemajo tudi kelator železa. Zanimalo nas je, pri izvajanju
katerih življenjskih aktivnosti obravnavana populacija potrebuje pomoč, ka-
tere pridružene bolezni imajo, kako pogosto prihajajo na zdravljenje s trans-
fuzijami, in ali menijo, da se jim je počutje zaradi prejemanja kelatorja izbol-
jšalo, ter kako sami skrbijo za svoje zdravje in kako ocenjujejo svoje počutje.
Železo ima veliko pomembnih vlog v organizmu, a ob enem gre za zelo škod-
ljivo kovino, kadar preseže dovoljene vrednosti za človeka, saj deluje toksično
na celice, tkiva in organe. Zdravnik v sodelovanju z bolnikom opravi ustrezno
spremembo odmerkov kelatorja, če je glede na število že prejetih in predvid-
enih transfuzij in glede na morebitne stranske učinke, laboratorijske vrednos-
ti to potrebno. Cilj zdravljenja je ustrezna, optimalna raven železa. Ugotovi-
li smo, da trije anketirani nimajo presežene vrednosti feritina nad 1500–2000
µg/l. Večina anketirancev je svoje počutje ocenila kot srednje, tretjina kot do-
bro in eden anketiranec je svoje počutje ocenil zelo dobro. Pogosti prihodi
na transfuzije anketiranim predstavljata predvsem psihični in fizični napor.
Nihče od anketiranih ni navedel, da mu prihod na zdravljenje s transfuzijo
predstavlja socialni napor (usklajevanje prevoza, finance), kar pomeni, da
476
