Page 417 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 417
po sledeh ozadja »mariborske operetne vojne« po drugi svetovni vojni ...
ranji odpor poveže z interesi dominantnega družbenega sloja, se še
bolj okrepi. Vendar pa je tudi neodvisno od tega za enovitost siste
ma, ki je na ta način ideološko harmoniziran, značilna stanovit
nost, saj ima miselni oris nekega položaja tudi praktične posledi
ce za vedenje.94
Grdina dopušča še druge možnosti za nespremenjen (neugoden) polo-
žaj operete na slovenskih poklicnih odrih. Čeprav se je
'ljudska oblast' […] z zagnanim promotorjem [Dušanom Pirjev-
cem, op. p.] svoje kulturnopolitične 'linije' kmalu razšla (vtaknila
ga je celo pod ključ), […] je zavračanje operete ostalo. Očitno so ji
bili nenaklonjeni tudi odločujoči faktorji domačega glasbenega živ
ljenja (in smrti), ki so ob popuščanju partijskega ideološko-politič
nega primeža v 'liberalističnih' šestdesetih letih pridobili nezane
marljivo programsko avtonomijo,
ugotavlja.95 Od tu prav gotovo sledi vodijo še naprej. Gotovo so bili »odloču
joči faktorji domačega glasbenega življenja« v »soglasju« in pod vplivom na-
ših tedanjih največjih politično-filozofskih eminenc, sicer ne bi bili nastav-
ljeni na vodilna mesta. Takšen je bil pač čas.
Še druga vprašanja ter nadaljnja pot operete
na odru SNG Maribor
Sicer se ideološki vidik skriva tudi za vsemi drugimi argumenti za in proti
opereti, čeprav ti odpirajo zopet nove teme in obsežna področja razčiščeva-
nja, kot so vprašanje razmerja med visoko in popularno kulturo, vprašanje
humorja v glasbi, pojav modernizma v glasbeni in literarni umetnosti pri
nas in številna druga. Dotaknili se bomo le nekaterih.
Opereta je imela še drugo »šibko« plat, da je vključevala zabavo in hu-
mor oz. da ni mogla biti (realistično) zrcalo (socialistične) družbe. Saj kot je
zapisal Miloš Mikeln,
ne gre za vprašanje večje ali manjše dojemljivosti umetniških del,
večje ali manjše popularnosti, ali so ta dela višje ali nižje na lestvi
ci globine in resničnosti umetniških spoznanj. V določenem poseb
nem okolju […] lahko med polnovrednimi umetniškimi stvaritva
94 Blaukopf, Glasba v družbenih spremembah, 289.
95 Grdina, »Opereta ali peklenski nesmisel«, 270.
415
ranji odpor poveže z interesi dominantnega družbenega sloja, se še
bolj okrepi. Vendar pa je tudi neodvisno od tega za enovitost siste
ma, ki je na ta način ideološko harmoniziran, značilna stanovit
nost, saj ima miselni oris nekega položaja tudi praktične posledi
ce za vedenje.94
Grdina dopušča še druge možnosti za nespremenjen (neugoden) polo-
žaj operete na slovenskih poklicnih odrih. Čeprav se je
'ljudska oblast' […] z zagnanim promotorjem [Dušanom Pirjev-
cem, op. p.] svoje kulturnopolitične 'linije' kmalu razšla (vtaknila
ga je celo pod ključ), […] je zavračanje operete ostalo. Očitno so ji
bili nenaklonjeni tudi odločujoči faktorji domačega glasbenega živ
ljenja (in smrti), ki so ob popuščanju partijskega ideološko-politič
nega primeža v 'liberalističnih' šestdesetih letih pridobili nezane
marljivo programsko avtonomijo,
ugotavlja.95 Od tu prav gotovo sledi vodijo še naprej. Gotovo so bili »odloču
joči faktorji domačega glasbenega življenja« v »soglasju« in pod vplivom na-
ših tedanjih največjih politično-filozofskih eminenc, sicer ne bi bili nastav-
ljeni na vodilna mesta. Takšen je bil pač čas.
Še druga vprašanja ter nadaljnja pot operete
na odru SNG Maribor
Sicer se ideološki vidik skriva tudi za vsemi drugimi argumenti za in proti
opereti, čeprav ti odpirajo zopet nove teme in obsežna področja razčiščeva-
nja, kot so vprašanje razmerja med visoko in popularno kulturo, vprašanje
humorja v glasbi, pojav modernizma v glasbeni in literarni umetnosti pri
nas in številna druga. Dotaknili se bomo le nekaterih.
Opereta je imela še drugo »šibko« plat, da je vključevala zabavo in hu-
mor oz. da ni mogla biti (realistično) zrcalo (socialistične) družbe. Saj kot je
zapisal Miloš Mikeln,
ne gre za vprašanje večje ali manjše dojemljivosti umetniških del,
večje ali manjše popularnosti, ali so ta dela višje ali nižje na lestvi
ci globine in resničnosti umetniških spoznanj. V določenem poseb
nem okolju […] lahko med polnovrednimi umetniškimi stvaritva
94 Blaukopf, Glasba v družbenih spremembah, 289.
95 Grdina, »Opereta ali peklenski nesmisel«, 270.
415