Page 413 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 413
po sledeh ozadja »mariborske operetne vojne« po drugi svetovni vojni ...
loško neomajnost, kar ga je zaznamovalo kot ortodoksnega marksista in
dogmatika.79
Zanimivo je, kako si je Boris Ziherl predstavljal še leta 1957 sodobno,
moderno umetnost, ki so jo nasprotniki operete v mariborski operetni po-
lemiki postavljali za zgled »zastareli« opereti. Gre preprosto za zahteve so-
cialističnega realizma, kjer je »naprednost« le drug izraz za (komunistič-
no) ideologijo:
Za moderne in napredne je po mojem mnenju treba imeti tiste pro
izvode umetnosti, v katerih sodobno zgodovinsko dogajanje s svoji
mi notranjimi protislovnostmi in objektivnimi razvojnimi težnjami
najde svoj ustrezni umetniški odraz in izraz: porajanja novih druž
benih odnosov v nezaslišanih porodnih bolečinah in v radosti prvih
odločilnih zmag; boj novega proti staremu in starega proti nove
mu tako v odnosih med ljudmi kakor v ljudeh samih, v vsakem po
samezniku; psihično in idejno razodevanje tega boja v vsej njegovi
konkretni raznovrstnosti; čustvenost sodobnega človeka in njegova
moralna ter družbena zavest nasploh. […]. Vprašanje sloga, šole in
smeri [je] drugotnega pomena, čeprav ni nevažno ali neodvisno od
vsebinske strani. […] Še enkrat: modernost umetniškega proizvoda
je konec koncev zmerom odvisna od modernega v predmetu ume
tniškega predočevanja.80
Povsem razumljivo je, da opera in opereta za uveljavljanje takšnih na-
čel nista bili uporabni, pač pa dramska umetnost. V Drami je izbrati dober
in vreden repertoar mnogo lažje, je bil prepričan režiser Ciril Debevec, ker
je izbira v dramski produkciji mnogo večja kakor v operni.
Operni repertoar je ožji in manj gibljiv, zato pa stavi v pogledu iz
vajanja zahteve čisto drugega značaja kot dramski. V drami leži
glavna moč že v besedi sami, v vsebinskem jedru komada, kajti
drama črpa svojo snov iz etičnih, moralnih, socialnih in religioznih
življenjskih prvin, medtem ko je zasidrana opera predvsem v estet
sko tehničnem podajanju glasbenih vsebin.81
79 Pagon, »Ziherl, Boris (1910–1976)«.
80 Boris Ziherl, »Dejansko življenje in modernizem«, Mlada pota 6, št. 1 (1957–58): 27;
ponatis odlomka: Boris Ziherl, »O modernem in njegovih družbenih nosilcih«, Naša
sodobnost 5, št. 7 (1957): 581–2.
81 Maša Slavčeva, »O delu v operi in pogojih za njen nadaljnji razvoj, pogovor s Cirilom
Debevcem«, Gledališki list Narodnega gledališča v Ljubljani 19, št. 11 (1939/1940):
411
loško neomajnost, kar ga je zaznamovalo kot ortodoksnega marksista in
dogmatika.79
Zanimivo je, kako si je Boris Ziherl predstavljal še leta 1957 sodobno,
moderno umetnost, ki so jo nasprotniki operete v mariborski operetni po-
lemiki postavljali za zgled »zastareli« opereti. Gre preprosto za zahteve so-
cialističnega realizma, kjer je »naprednost« le drug izraz za (komunistič-
no) ideologijo:
Za moderne in napredne je po mojem mnenju treba imeti tiste pro
izvode umetnosti, v katerih sodobno zgodovinsko dogajanje s svoji
mi notranjimi protislovnostmi in objektivnimi razvojnimi težnjami
najde svoj ustrezni umetniški odraz in izraz: porajanja novih druž
benih odnosov v nezaslišanih porodnih bolečinah in v radosti prvih
odločilnih zmag; boj novega proti staremu in starega proti nove
mu tako v odnosih med ljudmi kakor v ljudeh samih, v vsakem po
samezniku; psihično in idejno razodevanje tega boja v vsej njegovi
konkretni raznovrstnosti; čustvenost sodobnega človeka in njegova
moralna ter družbena zavest nasploh. […]. Vprašanje sloga, šole in
smeri [je] drugotnega pomena, čeprav ni nevažno ali neodvisno od
vsebinske strani. […] Še enkrat: modernost umetniškega proizvoda
je konec koncev zmerom odvisna od modernega v predmetu ume
tniškega predočevanja.80
Povsem razumljivo je, da opera in opereta za uveljavljanje takšnih na-
čel nista bili uporabni, pač pa dramska umetnost. V Drami je izbrati dober
in vreden repertoar mnogo lažje, je bil prepričan režiser Ciril Debevec, ker
je izbira v dramski produkciji mnogo večja kakor v operni.
Operni repertoar je ožji in manj gibljiv, zato pa stavi v pogledu iz
vajanja zahteve čisto drugega značaja kot dramski. V drami leži
glavna moč že v besedi sami, v vsebinskem jedru komada, kajti
drama črpa svojo snov iz etičnih, moralnih, socialnih in religioznih
življenjskih prvin, medtem ko je zasidrana opera predvsem v estet
sko tehničnem podajanju glasbenih vsebin.81
79 Pagon, »Ziherl, Boris (1910–1976)«.
80 Boris Ziherl, »Dejansko življenje in modernizem«, Mlada pota 6, št. 1 (1957–58): 27;
ponatis odlomka: Boris Ziherl, »O modernem in njegovih družbenih nosilcih«, Naša
sodobnost 5, št. 7 (1957): 581–2.
81 Maša Slavčeva, »O delu v operi in pogojih za njen nadaljnji razvoj, pogovor s Cirilom
Debevcem«, Gledališki list Narodnega gledališča v Ljubljani 19, št. 11 (1939/1940):
411