Page 455 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 455
operetno dogajanje v ljubljanski operi med obema vojnama
V sezoni 1935/36 je bilo na sporedu spet pet operetnih del. Najprej ena
najstarejših operet Hervéjeva Mamzelle Nitouche. Zdelo se je, da je potreb-
na prenove, zato jo je dramaturško predelal režiser Bratko Kreft (1905–1996)
s pomočjo scenografa Ernesta Franza (1906–1981), glasbena priredba pa je
bila delo hrvaškega skladatelja Josipa Rahe (1902–1972). »B. Kreft je hotel so
dobnemu okusu ustreči čim bolj s ten, da nudi gledalcem čim več dejanja
in gibanja, čim več izprememb za oči in čim več hrupa za ušesa,«82 je poro-
čal Govekar. Ukmar predstave in nastopajočih sploh ni ocenjeval in je na
svoj vedno enak način hotel, da bi se »vse tvorne sile obrnile dosledno v res
no umetniško smer«.83 Adamič pa je bil navdušen nad vsemi posegi Krefta,
Rahe in Franza.84
25. decembra 1935, je bila premiera Prešmentanega gradu po melodijah
Karla Millöckerja. Govekar je delo že v podnaslovu »Stara, neslana, prav
nič duhovita Millöckerjeva opereta na našem odru« odklonil.85 »Na božič
ni praznik zvečer smo dobili nekaj novega, 'prešmentanega'. Za 'Prešmentano
ljubeznijo' 'Prešmentani grad'. To je že malo preveč prešmentano,«86 je pisal
Adamič. Oster je bil tudi Ukmar: »Površna režija, suhi dovtipi, preziranje
čistoče jezika, slaba karakterizacija večine oderskih oseb.«87
22. februarja 1936 so izvedli revijalno opereto A propos, kaj dela Andu
la? Jaromirja Weinbergerja. »Velezabavna opereta češkega skladatelja je do
segla v Ljubljani velik uspeh«88 je svojo recenzijo naslovil Govekar. Tudi Uk-
mar tokrat ni bil nezadovoljen in je med drugim napisal: »Opereta je dobila
na našem odru dostojno lice.«89
82 Fr. G., »Nova 'Mam’zell Nitouche'«, Slovenski narod LXVIII, št. 245 (28. oktober
1935): 4, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TG5P64V3.
83 V. U., »Kulturni obzornik. Hevré: Mam’zell Nitouche«, Slovenec LXIII, št. 249a (29.
oktober 1935): 5, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GEPKIH8U.
84 č., »Kulturni pregled. Nova 'Mamzelle Nitouche'«, Jutro XVI, št. 252 (30. oktober
1935): 7, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8C5JEW0D.
85 Fr. G., »Prešmentani grad«, Slovenski narod LXVIII, št. 295 (28. december 1935): 2,
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RQIAEN10.
86 č., »Dve premieri v ljubljanski operi«, Jutro XVI, št. 301 (29. december 1935): 5, http://
www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IAEJSY94.
87 V. U., »Prešmentani grad«, Slovenec LXIV, št. 3a (4. januar 1936): 7, http://www.dlib.
si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YD4TRUWT.
88 Fr. G., »A propos, kaj dela Andula?«, Slovenski narod LXIX, št. 45 (24. februar 1936):
2, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-PKKROD0G.
89 V. U., »Gledališče in koncerti. Opereta: A propos, kaj dela Andula?«, Slovenec
LXIV, št. 46a (25. februar 1936): 7, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-
-KUU1D75Z.
453
V sezoni 1935/36 je bilo na sporedu spet pet operetnih del. Najprej ena
najstarejših operet Hervéjeva Mamzelle Nitouche. Zdelo se je, da je potreb-
na prenove, zato jo je dramaturško predelal režiser Bratko Kreft (1905–1996)
s pomočjo scenografa Ernesta Franza (1906–1981), glasbena priredba pa je
bila delo hrvaškega skladatelja Josipa Rahe (1902–1972). »B. Kreft je hotel so
dobnemu okusu ustreči čim bolj s ten, da nudi gledalcem čim več dejanja
in gibanja, čim več izprememb za oči in čim več hrupa za ušesa,«82 je poro-
čal Govekar. Ukmar predstave in nastopajočih sploh ni ocenjeval in je na
svoj vedno enak način hotel, da bi se »vse tvorne sile obrnile dosledno v res
no umetniško smer«.83 Adamič pa je bil navdušen nad vsemi posegi Krefta,
Rahe in Franza.84
25. decembra 1935, je bila premiera Prešmentanega gradu po melodijah
Karla Millöckerja. Govekar je delo že v podnaslovu »Stara, neslana, prav
nič duhovita Millöckerjeva opereta na našem odru« odklonil.85 »Na božič
ni praznik zvečer smo dobili nekaj novega, 'prešmentanega'. Za 'Prešmentano
ljubeznijo' 'Prešmentani grad'. To je že malo preveč prešmentano,«86 je pisal
Adamič. Oster je bil tudi Ukmar: »Površna režija, suhi dovtipi, preziranje
čistoče jezika, slaba karakterizacija večine oderskih oseb.«87
22. februarja 1936 so izvedli revijalno opereto A propos, kaj dela Andu
la? Jaromirja Weinbergerja. »Velezabavna opereta češkega skladatelja je do
segla v Ljubljani velik uspeh«88 je svojo recenzijo naslovil Govekar. Tudi Uk-
mar tokrat ni bil nezadovoljen in je med drugim napisal: »Opereta je dobila
na našem odru dostojno lice.«89
82 Fr. G., »Nova 'Mam’zell Nitouche'«, Slovenski narod LXVIII, št. 245 (28. oktober
1935): 4, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TG5P64V3.
83 V. U., »Kulturni obzornik. Hevré: Mam’zell Nitouche«, Slovenec LXIII, št. 249a (29.
oktober 1935): 5, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GEPKIH8U.
84 č., »Kulturni pregled. Nova 'Mamzelle Nitouche'«, Jutro XVI, št. 252 (30. oktober
1935): 7, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8C5JEW0D.
85 Fr. G., »Prešmentani grad«, Slovenski narod LXVIII, št. 295 (28. december 1935): 2,
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RQIAEN10.
86 č., »Dve premieri v ljubljanski operi«, Jutro XVI, št. 301 (29. december 1935): 5, http://
www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IAEJSY94.
87 V. U., »Prešmentani grad«, Slovenec LXIV, št. 3a (4. januar 1936): 7, http://www.dlib.
si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YD4TRUWT.
88 Fr. G., »A propos, kaj dela Andula?«, Slovenski narod LXIX, št. 45 (24. februar 1936):
2, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-PKKROD0G.
89 V. U., »Gledališče in koncerti. Opereta: A propos, kaj dela Andula?«, Slovenec
LXIV, št. 46a (25. februar 1936): 7, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-
-KUU1D75Z.
453
