Page 460 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 460
opereta med obema svetovnima vojnama
Zunanji blesk, razkošje, šarm, mladost, napet življenjski utrip – vse
to so lastnosti, na katerih sloni operetni učinek. Toda malo tega
nam je sposobna nuditi naša operetna reprodukcija.115
Tudi Šivic je razmišljal podobno:
Ker ta opereta ne prinaša po svoji vsebini in glasbi prav nič aktu
alnega, niti ni dovolj zabavna, da bi skrbela v današnjem napetem
času za primerno razvedrilo, je ostavila dokaj povprečen vtis.116
Tudi opereta Na sinjem Jadranu češkega skladatelja Eduarda Gloza
(1904–1971) 6. oktobra 1938 ni doživela veliko boljšega sprejema. Ukmar je
ocenil, da je »glasbena sestavina že kar po nekem čudnem privilegiju moder
nih operetnih tvorcev polna vplivov iz šlagerskega sveta«.117 Šivic je pri opisu
glasbe menil, da Glozova glasba »ne kaže toliko okusa v melodijski in har
monski tvorbi, kjer je apartnost in bizarnost, pa tudi dinamična probojnost
kaj redka.«118
26. novembra 1938 so izvedli vaudeville – opereto Paula Abrahama,
Roxy in njeno nepremagljivo moštvo, ki je doživela svoj odrski krst leto prej
na Dunaju. V Ljubljani ni imela dosti odziva. Le Šivic je napisal, da kljub
»hvalevrednem naporu vseh sodelujočih ne more gledalca dovolj pritegniti in
slepiti ob plehkostih.«119
Mesec dni pozneje, 26. decembra 1938, tudi Leharjeva Frasquita ni naj-
bolj uspela. Ukmar je razglabljal o umetnosti in njenih zakonih ter zatrdil,
da je »podana uprizoritev napravila mimo njih prevelik ovinek, da bi mogla
biti umetniško uspešna.«120
Tudi Jesenski manevri Emericha Kálmána, uprizorjeni 18. februarja
1939, niso popravili vtisa prejšnjih operet te sezone. Govekar je že v naslo-
115 V. U., »Sidney: Gejša«, Slovenec LXVI, št. 205a (7. september 1938): 7, http://www.
dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JGT6DPWW.
116 P. Š., »Kulturni pregled. Predsezonski večeri ljubljanske opere«, Jutro XIX, št. 214
(15. september 1938): 7, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-00FRR2CN.
117 V. U., »Iz ljubljanske opere: E. Gloz: Na sinjem Jadranu«, Slovenec LXVI, št. 235a (12.
oktober 1938): 4, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N6LN0Y5O.
118 P. Š., »Glozova opereta 'Na sinjem Jadranu'«, Jutro XIX, št. 238 (13. oktober 1938): 9,
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-E1JBN3RS.
119 P. Š., »Kulturni pregled. Abrahamova opereta 'Roxy' v ljubljanskem gledališču«, Jut
ro XIX, št. 285 (9. december 1938): 4, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-
-UPKBSS7U.
120 V. U., »Gledališče in koncerti. Ljubljanska opera. F. Lehar: 'Frasquita'«, Slovenec
LXVI, št. 297a (29. december 1938): 7, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:do-
c-K1HBXWDP.
458
Zunanji blesk, razkošje, šarm, mladost, napet življenjski utrip – vse
to so lastnosti, na katerih sloni operetni učinek. Toda malo tega
nam je sposobna nuditi naša operetna reprodukcija.115
Tudi Šivic je razmišljal podobno:
Ker ta opereta ne prinaša po svoji vsebini in glasbi prav nič aktu
alnega, niti ni dovolj zabavna, da bi skrbela v današnjem napetem
času za primerno razvedrilo, je ostavila dokaj povprečen vtis.116
Tudi opereta Na sinjem Jadranu češkega skladatelja Eduarda Gloza
(1904–1971) 6. oktobra 1938 ni doživela veliko boljšega sprejema. Ukmar je
ocenil, da je »glasbena sestavina že kar po nekem čudnem privilegiju moder
nih operetnih tvorcev polna vplivov iz šlagerskega sveta«.117 Šivic je pri opisu
glasbe menil, da Glozova glasba »ne kaže toliko okusa v melodijski in har
monski tvorbi, kjer je apartnost in bizarnost, pa tudi dinamična probojnost
kaj redka.«118
26. novembra 1938 so izvedli vaudeville – opereto Paula Abrahama,
Roxy in njeno nepremagljivo moštvo, ki je doživela svoj odrski krst leto prej
na Dunaju. V Ljubljani ni imela dosti odziva. Le Šivic je napisal, da kljub
»hvalevrednem naporu vseh sodelujočih ne more gledalca dovolj pritegniti in
slepiti ob plehkostih.«119
Mesec dni pozneje, 26. decembra 1938, tudi Leharjeva Frasquita ni naj-
bolj uspela. Ukmar je razglabljal o umetnosti in njenih zakonih ter zatrdil,
da je »podana uprizoritev napravila mimo njih prevelik ovinek, da bi mogla
biti umetniško uspešna.«120
Tudi Jesenski manevri Emericha Kálmána, uprizorjeni 18. februarja
1939, niso popravili vtisa prejšnjih operet te sezone. Govekar je že v naslo-
115 V. U., »Sidney: Gejša«, Slovenec LXVI, št. 205a (7. september 1938): 7, http://www.
dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JGT6DPWW.
116 P. Š., »Kulturni pregled. Predsezonski večeri ljubljanske opere«, Jutro XIX, št. 214
(15. september 1938): 7, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-00FRR2CN.
117 V. U., »Iz ljubljanske opere: E. Gloz: Na sinjem Jadranu«, Slovenec LXVI, št. 235a (12.
oktober 1938): 4, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N6LN0Y5O.
118 P. Š., »Glozova opereta 'Na sinjem Jadranu'«, Jutro XIX, št. 238 (13. oktober 1938): 9,
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-E1JBN3RS.
119 P. Š., »Kulturni pregled. Abrahamova opereta 'Roxy' v ljubljanskem gledališču«, Jut
ro XIX, št. 285 (9. december 1938): 4, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-
-UPKBSS7U.
120 V. U., »Gledališče in koncerti. Ljubljanska opera. F. Lehar: 'Frasquita'«, Slovenec
LXVI, št. 297a (29. december 1938): 7, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:do-
c-K1HBXWDP.
458