Page 31 - Hrobat Virloget, Katja. 2021. V tišini spomina: "eksodus" in Istra. Koper, Trst: Založba Univerze na Primorskem in Založništvo tržaškega tiska
P. 31
Istra – sporno ime?
Pulj, Avgustov tempelj
po bombardiranju
leta 1945
svojih intelektualcev in tej ljudje, ko so sporočili domov, niso rekli, da
so prišli v Istro, ker to je bilo slabšalno. In so si izmislili in so naenkrat
postavili čisto tako vodeno ime, Obala. [. . .] Ampak tu je vedno bila
Istra skozi celo zgodovino. [. . .] Kdo se zdaj boji tega izraza? Kdo se
boji tega izraza in si izmišlja Šavrinsko, Obalno, Koprsko? Kdo se boji
izraza Istra? Kaj ga bo ugriznilo?
Tudi na drugi okrogli mizi je predstavnik komisije za standardizacijo
imen svoj referat začel s stavkom »Ne bojte se besede Istra!« Ravno tako
so v tej razpravi nekateri poudarili, da je imel izraz Istra negativno kono-
tacijo, kot v smislu reka »Si zabit kot Istrijan.« Na obeh javnih razpravah je
prišlo do vprašanja korenin istrstva, torej kdo ima pravico, da se imenuje
Istran. Tovrstno vprašanje je gotovo odraz težke preteklosti, ki jo ozna-
čujejo množične migracije. Pomenljiva je zato trditev župana Kopra Aleša
Bržana, da je potrebno tudi Istrane brez korenin v tem prostoru imeti za
Istrane. Enako zadrego z identiteto je bilo mogoče zaslediti pri gospodu,
ki se ni upal javno opredeliti za Istrana, pa čeprav živi v Kopru že 75 let;
češ beseda Istran je imela slabšalen pomen, drugo vprašanje pa je neopre-
deljenost priseljencev, torej večinskega prebivalstva v istrskih mestih. Po-
menljiva je bila njegova trditev: »In tudi to se moramo navaditi, mi, ki smo
zadnjih nekaj desetletij tle, smo Istrani.«
Danes je mogoče opaziti, da se v nasprotju s starejšimi Istrani, ki jim je
beseda »Istra« domača, mladi, predvsem v urbanih okoljih, bolj opredelju-
jejo za ime Obala (Čebron Lipovec 2018, 49). Navkljub zadregi ob razkritju
ideoloških predznakov tega imena je mlajši udeleženec okrogle mize iz vrst
29
Pulj, Avgustov tempelj
po bombardiranju
leta 1945
svojih intelektualcev in tej ljudje, ko so sporočili domov, niso rekli, da
so prišli v Istro, ker to je bilo slabšalno. In so si izmislili in so naenkrat
postavili čisto tako vodeno ime, Obala. [. . .] Ampak tu je vedno bila
Istra skozi celo zgodovino. [. . .] Kdo se zdaj boji tega izraza? Kdo se
boji tega izraza in si izmišlja Šavrinsko, Obalno, Koprsko? Kdo se boji
izraza Istra? Kaj ga bo ugriznilo?
Tudi na drugi okrogli mizi je predstavnik komisije za standardizacijo
imen svoj referat začel s stavkom »Ne bojte se besede Istra!« Ravno tako
so v tej razpravi nekateri poudarili, da je imel izraz Istra negativno kono-
tacijo, kot v smislu reka »Si zabit kot Istrijan.« Na obeh javnih razpravah je
prišlo do vprašanja korenin istrstva, torej kdo ima pravico, da se imenuje
Istran. Tovrstno vprašanje je gotovo odraz težke preteklosti, ki jo ozna-
čujejo množične migracije. Pomenljiva je zato trditev župana Kopra Aleša
Bržana, da je potrebno tudi Istrane brez korenin v tem prostoru imeti za
Istrane. Enako zadrego z identiteto je bilo mogoče zaslediti pri gospodu,
ki se ni upal javno opredeliti za Istrana, pa čeprav živi v Kopru že 75 let;
češ beseda Istran je imela slabšalen pomen, drugo vprašanje pa je neopre-
deljenost priseljencev, torej večinskega prebivalstva v istrskih mestih. Po-
menljiva je bila njegova trditev: »In tudi to se moramo navaditi, mi, ki smo
zadnjih nekaj desetletij tle, smo Istrani.«
Danes je mogoče opaziti, da se v nasprotju s starejšimi Istrani, ki jim je
beseda »Istra« domača, mladi, predvsem v urbanih okoljih, bolj opredelju-
jejo za ime Obala (Čebron Lipovec 2018, 49). Navkljub zadregi ob razkritju
ideoloških predznakov tega imena je mlajši udeleženec okrogle mize iz vrst
29
