Page 29 - Hrobat Virloget, Katja. 2021. V tišini spomina: "eksodus" in Istra. Koper, Trst: Založba Univerze na Primorskem in Založništvo tržaškega tiska
P. 29
Istra – sporno ime?
Rovinj, mladi nogometaši in tenisači v oratoriju Don Bosco, 30. leta 20.stoletja
Orlić 2012, 19–20; Mazower 2010; Kosmač 2017, 13–85). Medtem ko so bili
v tistem času premiki prebivalstva videni kot rešitev problema narodno-
stnih manjšin, jih danes označujejo kot kršitev človekovih pravic. Odločil-
no vlogo pri spremembi pogleda na premike prebivalstva je igralo prizna-
nje »pravice do vrnitve« Palestincev Organizacije združenih narodov leta
1974 in preusmeritev pozornosti na žrtve v 80. letih (Bazin in Perron 2018,
16–17).
Po drugi strani Pamela Ballinger (2015) predlaga drugačen kontekst za
razumevanje t. i. »istrskega eksodusa«, pri katerem se ne bi upoštevalo sa-
mo novejših interpretacij o povojnih premikih prebivalstva. V njih nam-
reč prepoznava posledico poimperialnih procesov razpada Italije v času fa-
šistične vladavine, ko je država izgubila svoja novopridobljena ozemlja v
Afriki in na Balkanu.
Istra – sporno ime?
Težave s preteklostjo in z identiteto se danes odražajo v sodobnih zadre-
gah s poimenovanjem Istre. Med strokovnjaki že desetletja trajajo žgoče
razprave o poimenovanju tega območja, ki so bile pred nedavnim zgoščene
kar na dveh okroglih mizah. Prva se je 13. novembra 2018 odvila v Kopru v
organizaciji Oddelka za geografijo Fakultete za humanistične študije Uni-
verze na Primorskem in je nosila nevtralen naslov (Gams 1991, 10) »Kako
ustrezno poimenovati območje štirih obmorskih občin?«, druga s podob-
27
Rovinj, mladi nogometaši in tenisači v oratoriju Don Bosco, 30. leta 20.stoletja
Orlić 2012, 19–20; Mazower 2010; Kosmač 2017, 13–85). Medtem ko so bili
v tistem času premiki prebivalstva videni kot rešitev problema narodno-
stnih manjšin, jih danes označujejo kot kršitev človekovih pravic. Odločil-
no vlogo pri spremembi pogleda na premike prebivalstva je igralo prizna-
nje »pravice do vrnitve« Palestincev Organizacije združenih narodov leta
1974 in preusmeritev pozornosti na žrtve v 80. letih (Bazin in Perron 2018,
16–17).
Po drugi strani Pamela Ballinger (2015) predlaga drugačen kontekst za
razumevanje t. i. »istrskega eksodusa«, pri katerem se ne bi upoštevalo sa-
mo novejših interpretacij o povojnih premikih prebivalstva. V njih nam-
reč prepoznava posledico poimperialnih procesov razpada Italije v času fa-
šistične vladavine, ko je država izgubila svoja novopridobljena ozemlja v
Afriki in na Balkanu.
Istra – sporno ime?
Težave s preteklostjo in z identiteto se danes odražajo v sodobnih zadre-
gah s poimenovanjem Istre. Med strokovnjaki že desetletja trajajo žgoče
razprave o poimenovanju tega območja, ki so bile pred nedavnim zgoščene
kar na dveh okroglih mizah. Prva se je 13. novembra 2018 odvila v Kopru v
organizaciji Oddelka za geografijo Fakultete za humanistične študije Uni-
verze na Primorskem in je nosila nevtralen naslov (Gams 1991, 10) »Kako
ustrezno poimenovati območje štirih obmorskih občin?«, druga s podob-
27
