Page 41 - Hrobat Virloget, Katja. 2021. V tišini spomina: "eksodus" in Istra. Koper, Trst: Založba Univerze na Primorskem in Založništvo tržaškega tiska
P. 41
V tišini spomina
Veliko je bilo tudi takih, ki se je hitro prilagodilo novemu stanju in
tudi novi politiki. Zdej bom tako zelo direkten – jaz se zavedam, da
so mnogi naši starši, Italijani, ki so bili tukaj bili zelo tesno poveza-
ni z novo oblastjo. Veliko je njihovih sinov, ki hoče zbrisat ta spomin
in postanejo zelo Italijani, žrtve celo. [. . .] Veliko jih je bežalo takrat
iz različnih razlogov, zaradi ekonomske negotovosti, zaradi kolekti-
vizacije, ker so izgubljali pač . . . In zanimivo je, da je en del italijanske
manjšine sodeloval v tej, v tem pritisku. In ta slaba vest, po mojem,
botruje pri marsikomu k tej tišini. Pri marsikomu. [O nekem politi-
ku.] Smo bili vsi v isti barki. Jaz te travme nimam, o tem sem pisal,
spregovorim. [. . .] Večkrat italijanska manjšina o tem ne govori rada,
ker ve, da je bila sama involvirana v enem sistemu.
Molk in sprenevedanje nekaterih Italijanov, ki so sodelovali v novem sis-
temu in celo sodelovali pri pritiskih, omenja tudi drug politik.
Za razliko od tistih, ki so si iz tega naredili poklic, to je teh nekaj Ita-
lijanov, ki so se prilagodili sistemu in so bili v resnici še bolj zlobni.
Kot se vedno dogaja. Da bi upravičil svojo drugačnost, postane bolj
papež od papeža.
Molk tako ustni zgodovinarji pripisujejo tudi napetim družbenim od-
nosom, ki nastajajo v uporniških gibanjih in ki s preobratom družbenega
sistema in hierarhij zamolčujejo družbene konflikte, razmerja moči in dr-
žavljanske vojne, in sicer v času, ko se nasilje dogaja med pripadniki istega
naroda, skupnosti in celo družine (Pavone 1992; Portelli 1997; Van Boescho-
ten 2005, 39). Podobno je raziskava spominov na čas druge svetovne vojne
in po njej v slovenski istrski vasi pokazala na številna zamolčana dejstva
med ljudmi, ki so se nanašala na sodelovanje nekaterih sovaščanov v fa-
šističnih strukturah. Po vojni so ti s spremembo ideologije potlačili svoje
spomine in se prilagodili novi prevladujoči ideologiji. Molk se je držal va-
ških konvertitov, ki naj bi se iz sodelavcev fašističnega sistema prelevili v
nosilce komunistične ideologije, zaradi česar so bili v očeh drugih sovašča-
nov videni kot izprijeni. Vzroka za molk tako ne gre iskati v političnem
sistemu, temveč v razmerjih v vaški skupnosti in bojih za prevlado oz. pre-
živetvenih strategijah posameznikov v spreminjajočih se politikah in ide-
ologijah (Rožac Darovec 2012).
Morda pa so prav ta imena, preveč obelodanjeni »umazani« dogodki iz
časa »eksodusa« in po njem vzrok za to, da se me je zgovoren slovenski
39
Veliko je bilo tudi takih, ki se je hitro prilagodilo novemu stanju in
tudi novi politiki. Zdej bom tako zelo direkten – jaz se zavedam, da
so mnogi naši starši, Italijani, ki so bili tukaj bili zelo tesno poveza-
ni z novo oblastjo. Veliko je njihovih sinov, ki hoče zbrisat ta spomin
in postanejo zelo Italijani, žrtve celo. [. . .] Veliko jih je bežalo takrat
iz različnih razlogov, zaradi ekonomske negotovosti, zaradi kolekti-
vizacije, ker so izgubljali pač . . . In zanimivo je, da je en del italijanske
manjšine sodeloval v tej, v tem pritisku. In ta slaba vest, po mojem,
botruje pri marsikomu k tej tišini. Pri marsikomu. [O nekem politi-
ku.] Smo bili vsi v isti barki. Jaz te travme nimam, o tem sem pisal,
spregovorim. [. . .] Večkrat italijanska manjšina o tem ne govori rada,
ker ve, da je bila sama involvirana v enem sistemu.
Molk in sprenevedanje nekaterih Italijanov, ki so sodelovali v novem sis-
temu in celo sodelovali pri pritiskih, omenja tudi drug politik.
Za razliko od tistih, ki so si iz tega naredili poklic, to je teh nekaj Ita-
lijanov, ki so se prilagodili sistemu in so bili v resnici še bolj zlobni.
Kot se vedno dogaja. Da bi upravičil svojo drugačnost, postane bolj
papež od papeža.
Molk tako ustni zgodovinarji pripisujejo tudi napetim družbenim od-
nosom, ki nastajajo v uporniških gibanjih in ki s preobratom družbenega
sistema in hierarhij zamolčujejo družbene konflikte, razmerja moči in dr-
žavljanske vojne, in sicer v času, ko se nasilje dogaja med pripadniki istega
naroda, skupnosti in celo družine (Pavone 1992; Portelli 1997; Van Boescho-
ten 2005, 39). Podobno je raziskava spominov na čas druge svetovne vojne
in po njej v slovenski istrski vasi pokazala na številna zamolčana dejstva
med ljudmi, ki so se nanašala na sodelovanje nekaterih sovaščanov v fa-
šističnih strukturah. Po vojni so ti s spremembo ideologije potlačili svoje
spomine in se prilagodili novi prevladujoči ideologiji. Molk se je držal va-
ških konvertitov, ki naj bi se iz sodelavcev fašističnega sistema prelevili v
nosilce komunistične ideologije, zaradi česar so bili v očeh drugih sovašča-
nov videni kot izprijeni. Vzroka za molk tako ne gre iskati v političnem
sistemu, temveč v razmerjih v vaški skupnosti in bojih za prevlado oz. pre-
živetvenih strategijah posameznikov v spreminjajočih se politikah in ide-
ologijah (Rožac Darovec 2012).
Morda pa so prav ta imena, preveč obelodanjeni »umazani« dogodki iz
časa »eksodusa« in po njem vzrok za to, da se me je zgovoren slovenski
39
