Page 32 - Petelin, Ana, ur. 2021. Zdravje starostnikov / Health of the Elderly. Zbornik povzetkov z recenzijo / Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 32
avje starostnikov | health of the elderly Vpliv fizioterapevtske obravnave na pomičnost bolnika
s kognitivnim upadom
Kristina Batič, Marjetka Gomboc
Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana, Ljubljana, Slovenija
Uvod. Dobra pomičnost je ključnega pomena za kvalitetno življenje starostnika.
Med dejavniki, ki vplivajo na pomičnost, je poleg staranja, bolezni in poškodb
tudi kognitivni upad. Zapleti, povezani z njimi, so pogost razlog za sprejem sta-
rostnika v bolnišnično oskrbo. Sprejem v bolnišnico starostniku predstavlja do-
daten stres, kar se v praksi kaže kot dejavnik tveganja za zmanjšanje pomičnosti
v času hospitalizacije. Z raziskavo smo želeli ugotoviti vpliv 14-dnevne fiziotera-
pevtske obravnave na ohranitev ali izboljšanje bolnikove pomičnosti.
Metode. Uporabili smo kvantitativni retrospektivni dizajn. V raziskavo je bilo
vključenih 36 bolnikov, od tega 25 žensk (73,5 %) in 9 moških (26,5 %). Razde-
lili smo jih na 3 skupine glede na število doseženih točk po smernicah validirane
slovenske verzije Kratkega preizkusa spoznavnih sposobnosti (KPSS), in sicer:
23–19 točk – blagi kognitivni upad (17 bolnikov), 18–11 točk – zmerni kognitiv-
ni upad (12 bolnikov) in 10 točk ali manj – hud kognitivni upad (5 bolnikov). Bol-
niki, vključeni v raziskavo, so bili sprejeti na Enoto za gerontopsihiatrijo Uni-
verzitetne psihiatrične klinike Ljubljana med oktobrom 2020 in aprilom 2021.
Vključitveni kriteriji so bili starost nad 60 let, potrjen kognitivni upad s KPSS in
vključitev v fizioterapevtsko obravnavo. Izključitveni kriteriji so bili poslabšanje
kronične bolezni, akutno poslabšanje zdravstvenega stanja in padec med ho-
spitalizacijo. Za oceno pomičnosti smo uporabili de Morton Mobility Index (de
Morton indeks pomičnosti - DEMMI). Zaradi nenormalne porazdelitve analizi-
ranih podatkov, smo za preverjanje razlik med prvim in drugim ocenjevanjem z
DEMMI testom uporabili Wilcoxonov test. Prag statistične značilnosti smo po-
stavili pri p < 0,05.
Rezultati. Pri drugem ocenjevanju je prišlo do izboljšanja rezultatov DEMMI te-
sta v vseh treh skupinah. Najizrazitejše izboljšanje je vidno v skupini z zmer-
nim kognitivnim upadom (18 ≤ KPSS ≤ 11 točk), ki je statistično značilno (p =
0,005). Statistično značilno izboljšanje zaznamo tudi v skupini z blagim kognitiv-
nim upadom (19 ≤ KPSS ≤ 23 točk) (p = 0,005). Izboljšanje pri drugem ocenje-
vanju z DEMMI testom, ki se pokaže v skupini s hudim kognitivnim upadom, ni
statistično značilno (p = 0,109).
Razprava in zaključek. Raziskave, ki smo jih zasledili v literaturi, kažejo, da je
ustrezna fizioterapevtska obravnava pri osebah s kognitivnim upadom bistve-
nega pomena. Tudi izsledki naše raziskave potrjujejo, da z usmerjeno fiziotera-
pevtsko obravnavo ohranimo ali celo izboljšamo pomičnost oseb s kognitivnim
upadom ne glede na stopnjo le-tega.
Ključne besede: kognitivni upad, pomičnost, fizioterapija
30
s kognitivnim upadom
Kristina Batič, Marjetka Gomboc
Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana, Ljubljana, Slovenija
Uvod. Dobra pomičnost je ključnega pomena za kvalitetno življenje starostnika.
Med dejavniki, ki vplivajo na pomičnost, je poleg staranja, bolezni in poškodb
tudi kognitivni upad. Zapleti, povezani z njimi, so pogost razlog za sprejem sta-
rostnika v bolnišnično oskrbo. Sprejem v bolnišnico starostniku predstavlja do-
daten stres, kar se v praksi kaže kot dejavnik tveganja za zmanjšanje pomičnosti
v času hospitalizacije. Z raziskavo smo želeli ugotoviti vpliv 14-dnevne fiziotera-
pevtske obravnave na ohranitev ali izboljšanje bolnikove pomičnosti.
Metode. Uporabili smo kvantitativni retrospektivni dizajn. V raziskavo je bilo
vključenih 36 bolnikov, od tega 25 žensk (73,5 %) in 9 moških (26,5 %). Razde-
lili smo jih na 3 skupine glede na število doseženih točk po smernicah validirane
slovenske verzije Kratkega preizkusa spoznavnih sposobnosti (KPSS), in sicer:
23–19 točk – blagi kognitivni upad (17 bolnikov), 18–11 točk – zmerni kognitiv-
ni upad (12 bolnikov) in 10 točk ali manj – hud kognitivni upad (5 bolnikov). Bol-
niki, vključeni v raziskavo, so bili sprejeti na Enoto za gerontopsihiatrijo Uni-
verzitetne psihiatrične klinike Ljubljana med oktobrom 2020 in aprilom 2021.
Vključitveni kriteriji so bili starost nad 60 let, potrjen kognitivni upad s KPSS in
vključitev v fizioterapevtsko obravnavo. Izključitveni kriteriji so bili poslabšanje
kronične bolezni, akutno poslabšanje zdravstvenega stanja in padec med ho-
spitalizacijo. Za oceno pomičnosti smo uporabili de Morton Mobility Index (de
Morton indeks pomičnosti - DEMMI). Zaradi nenormalne porazdelitve analizi-
ranih podatkov, smo za preverjanje razlik med prvim in drugim ocenjevanjem z
DEMMI testom uporabili Wilcoxonov test. Prag statistične značilnosti smo po-
stavili pri p < 0,05.
Rezultati. Pri drugem ocenjevanju je prišlo do izboljšanja rezultatov DEMMI te-
sta v vseh treh skupinah. Najizrazitejše izboljšanje je vidno v skupini z zmer-
nim kognitivnim upadom (18 ≤ KPSS ≤ 11 točk), ki je statistično značilno (p =
0,005). Statistično značilno izboljšanje zaznamo tudi v skupini z blagim kognitiv-
nim upadom (19 ≤ KPSS ≤ 23 točk) (p = 0,005). Izboljšanje pri drugem ocenje-
vanju z DEMMI testom, ki se pokaže v skupini s hudim kognitivnim upadom, ni
statistično značilno (p = 0,109).
Razprava in zaključek. Raziskave, ki smo jih zasledili v literaturi, kažejo, da je
ustrezna fizioterapevtska obravnava pri osebah s kognitivnim upadom bistve-
nega pomena. Tudi izsledki naše raziskave potrjujejo, da z usmerjeno fiziotera-
pevtsko obravnavo ohranimo ali celo izboljšamo pomičnost oseb s kognitivnim
upadom ne glede na stopnjo le-tega.
Ključne besede: kognitivni upad, pomičnost, fizioterapija
30
