Page 30 - Petelin, Ana, ur. 2021. Zdravje starostnikov / Health of the Elderly. Zbornik povzetkov z recenzijo / Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 30
avje starostnikov | health of the elderly Učinki kombinirane vadbe na dejavnike tveganja za srčno-žilne
bolezni pri starejših odraslih
Cecilija Barut, Karla Čepon, Andreja Kvas
Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, Ljubljana, Slovenija
Uvod. Srčno-žilne bolezni zasedajo prvo mesto med vzroki za smrtnost in obo-
levnost svetovnega prebivalstva, predvsem pri starejših odraslih. Povezane so s
številnimi dejavniki tveganja, kot so arterijska hipertenzija, hiperlipidemija, de-
belost, metabolni sindrom in drugi. Z napredujočim staranjem nastopita upad
mišične zmogljivosti in moči ter upad srčne funkcije, kar vodi v splošno tele-
sno oslabljenost in slabšo kakovost življenja. Vadba je povezana z zmanjšanjem
telesne maščobe, teže, izboljšanjem zdravja in mišične zmogljivosti, zato igra
pomembno vlogo pri zmanjševanju dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni.
Aerobna vadba naj bi srčno-žilne bolezni preprečevala s stabilizacijo krvnega
tlaka in gostote lipo-proteinov, zmanjšanjem vnetnih odzivov in z izboljšanjem
delovanja srčno-žilnega sistema. Vendar samo z aerobno vadbo težko doseže-
mo večjo mišično maso. Kombinacija aerobne vadbe in vadbe proti uporu pa
naj bi bila učinkovita pri zmanjševanju telesne maščobe, zvišanju puste telesne
mase ter zmanjšanju vnetnih odzivov v telesu. Javnozdravstvene organizacije
zato poudarjajo vpliv vadbe kot ne-farmakološke oblike zdravljenja za srčno-
-žilne bolezni. Namen prispevka je bil predstaviti ugotovitve o učinkih kombini-
rane vadbe na dejavnike tveganja za srčno-žilne bolezni pri starostnikih.
Metode. Iskanje literature je potekalo v podatkovnih zbirkah PubMed, PEDro,
Cochrane Library in CINAHL, s ključnimi besedami in njihovimi kombinacijami
v angleškem jeziku: combined exercise AND cardiovascular disease risk factors
AND elderly ter po seznamih literature ustreznih člankov.
Rezultati. Analizirali smo 5 randomiziranih kontroliranih poskusov, v katerih so
kombinirano vadbo primerjali z aerobno vadbo, dieto ali s skupino brez zdra-
vljenja. Kombinirana vadba je v primerjavi z aerobno vadbo izboljšala pusto te-
lesno maso, navor v kolenskem sklepu in gležnju, nivo CRP v eni raziskavi ter
izboljšala hipertenzijo in dislipidemijo v drugi. V primerjavi s skupino brez vad-
be je izboljšala telesno sestavo, sistolični krvni tlak, skupni holesterol in premer
ter pretok po karotidni arteriji v eni raziskavi ter telesno sestavo, skupni hole-
sterol in vrednosti trigliceridov, navor v gležnju in hitrost hoje v drugi, medtem
ko se krvni tlak pri preiskovancih slednje ni spremenil. V primerjavi s skupino
brez vadbe je v eni raziskavi kombinirana vadba izboljšala tudi visceralno ma-
ščobo, izboljšanja v telesni teži, obsegu pasu, nivoju trigliceridov in krvnem tla-
ku pa so bila najboljša v skupini s kombinirano vadbo in dieto.
Razprava in zaključek. Kombinirana vadba zmanjša dejavnike tveganja za srč-
no-žilne bolezni pri starostnikih v večji meri kot aerobna vadba ali zdravstvena
vzgoja. Zaradi majhnega števila pregledanih raziskav in različne kakovosti do-
kazov so potrebne nadaljnje raziskave.
Ključne besede: aerobna vadba, vadba proti uporu, srčno-žilne bolezni, starejši
odrasli
28
bolezni pri starejših odraslih
Cecilija Barut, Karla Čepon, Andreja Kvas
Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, Ljubljana, Slovenija
Uvod. Srčno-žilne bolezni zasedajo prvo mesto med vzroki za smrtnost in obo-
levnost svetovnega prebivalstva, predvsem pri starejših odraslih. Povezane so s
številnimi dejavniki tveganja, kot so arterijska hipertenzija, hiperlipidemija, de-
belost, metabolni sindrom in drugi. Z napredujočim staranjem nastopita upad
mišične zmogljivosti in moči ter upad srčne funkcije, kar vodi v splošno tele-
sno oslabljenost in slabšo kakovost življenja. Vadba je povezana z zmanjšanjem
telesne maščobe, teže, izboljšanjem zdravja in mišične zmogljivosti, zato igra
pomembno vlogo pri zmanjševanju dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni.
Aerobna vadba naj bi srčno-žilne bolezni preprečevala s stabilizacijo krvnega
tlaka in gostote lipo-proteinov, zmanjšanjem vnetnih odzivov in z izboljšanjem
delovanja srčno-žilnega sistema. Vendar samo z aerobno vadbo težko doseže-
mo večjo mišično maso. Kombinacija aerobne vadbe in vadbe proti uporu pa
naj bi bila učinkovita pri zmanjševanju telesne maščobe, zvišanju puste telesne
mase ter zmanjšanju vnetnih odzivov v telesu. Javnozdravstvene organizacije
zato poudarjajo vpliv vadbe kot ne-farmakološke oblike zdravljenja za srčno-
-žilne bolezni. Namen prispevka je bil predstaviti ugotovitve o učinkih kombini-
rane vadbe na dejavnike tveganja za srčno-žilne bolezni pri starostnikih.
Metode. Iskanje literature je potekalo v podatkovnih zbirkah PubMed, PEDro,
Cochrane Library in CINAHL, s ključnimi besedami in njihovimi kombinacijami
v angleškem jeziku: combined exercise AND cardiovascular disease risk factors
AND elderly ter po seznamih literature ustreznih člankov.
Rezultati. Analizirali smo 5 randomiziranih kontroliranih poskusov, v katerih so
kombinirano vadbo primerjali z aerobno vadbo, dieto ali s skupino brez zdra-
vljenja. Kombinirana vadba je v primerjavi z aerobno vadbo izboljšala pusto te-
lesno maso, navor v kolenskem sklepu in gležnju, nivo CRP v eni raziskavi ter
izboljšala hipertenzijo in dislipidemijo v drugi. V primerjavi s skupino brez vad-
be je izboljšala telesno sestavo, sistolični krvni tlak, skupni holesterol in premer
ter pretok po karotidni arteriji v eni raziskavi ter telesno sestavo, skupni hole-
sterol in vrednosti trigliceridov, navor v gležnju in hitrost hoje v drugi, medtem
ko se krvni tlak pri preiskovancih slednje ni spremenil. V primerjavi s skupino
brez vadbe je v eni raziskavi kombinirana vadba izboljšala tudi visceralno ma-
ščobo, izboljšanja v telesni teži, obsegu pasu, nivoju trigliceridov in krvnem tla-
ku pa so bila najboljša v skupini s kombinirano vadbo in dieto.
Razprava in zaključek. Kombinirana vadba zmanjša dejavnike tveganja za srč-
no-žilne bolezni pri starostnikih v večji meri kot aerobna vadba ali zdravstvena
vzgoja. Zaradi majhnega števila pregledanih raziskav in različne kakovosti do-
kazov so potrebne nadaljnje raziskave.
Ključne besede: aerobna vadba, vadba proti uporu, srčno-žilne bolezni, starejši
odrasli
28
