Page 45 - Vranješ (†), Matej, Aleš Gacnik in Tadeja Jere Jakulin. Ur. 2021. Potenciali razvoja turizma na Unescovih lokacijah svetovne dedišcine v Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 45
potenciali unescove dediščine za slovenski turizem
njem upravljanja območij iz skupne nominacije. V Sloveniji projekt koordi-
nira ZGS, sodeluje MOP. Podobno tudi Gozdni rezervat Snežnik-Ždrocle
še nima določenega upravljavca in urejenega financiranja.
Primeri dobrih praks v sosednjih državah
Tadeja Jere Jakulin
Avstrija
Avstrija je ustanovila »Mrežo lokacij avstrijske svetovne kulturne de-
diščine«, ki spodbuja in podpira povezovanje deležnikov - devet upravljav-
cev svetovne dediščine, predstavnike pristojnih ministrstev, predstavnike
lokalnih oblasti, predstavnike avstrijskega urada za spomenike, predstav-
nike avstrijske Komisije za Unesco, strokovnjake za spremljanje ICOMOS
Avstrija in druge ustrezne lokalne zainteresirane strani. Zagotavlja kompe-
tence in strokovno delo na področju dediščine. Enkrat na leto se avstrijski
deležniki svetovne dediščine sestanejo na letnem srečanju na enem mestu
svetovne dediščine, da bi omogočili vpogled v lokalno prakso upravljanja.
Cilji so izmenjava informacij, izmenjava izkušenj o vprašanjih upravljanja
in učenje iz primerov dobre prakse.16 Poleg tega se devet upravljavcev ob-
močij redno srečuje s pristojnim ministrstvom in Komisijo za Unesco, da
bi delali na skupnih vprašanjih in izzivih s ciljem, da se izboljša izvajanje
Konvencije o svetovni dediščini.
Madžarska
Tako kot Slovenija ima Madžarska nesnovno kulturno dediščino, po-
vezano s karnevalom, in sicer Busó prireditve v Mohácsu, ki označujejo ko-
nec zime. Plesalci so oblečeni v velike volnaste plašče z zastrašujočimi le-
senimi maskami na obrazih. Madžarska ima kot dobro varstveno prakso
v Registru iz leta 2011 vpisano Táncházovo metodo prenosa nesnovne kul-
turne dediščine, ki predstavlja model poučevanja ljudskega plesa in glasbe
ter združuje tradicionalne oblike pridobivanja s sodobnimi pedagoškimi
in akademskimi metodami. Udeleženci pridobijo plesno znanje od izku-
šenih članov ali nosilcev tradicije z neposrednim opazovanjem in imitaci-
jo, ob spremljavi žive glasbe, ob tem pa uporabijo svojo individualno raven
ustvarjalnosti, da razvijejo svoje sposobnosti in plesne sposobnosti. Ples
dopolnjujejo pouk petja, rokodelske dejavnosti in etnografske predstavi-
16 Council of Europe, 2019.
43
njem upravljanja območij iz skupne nominacije. V Sloveniji projekt koordi-
nira ZGS, sodeluje MOP. Podobno tudi Gozdni rezervat Snežnik-Ždrocle
še nima določenega upravljavca in urejenega financiranja.
Primeri dobrih praks v sosednjih državah
Tadeja Jere Jakulin
Avstrija
Avstrija je ustanovila »Mrežo lokacij avstrijske svetovne kulturne de-
diščine«, ki spodbuja in podpira povezovanje deležnikov - devet upravljav-
cev svetovne dediščine, predstavnike pristojnih ministrstev, predstavnike
lokalnih oblasti, predstavnike avstrijskega urada za spomenike, predstav-
nike avstrijske Komisije za Unesco, strokovnjake za spremljanje ICOMOS
Avstrija in druge ustrezne lokalne zainteresirane strani. Zagotavlja kompe-
tence in strokovno delo na področju dediščine. Enkrat na leto se avstrijski
deležniki svetovne dediščine sestanejo na letnem srečanju na enem mestu
svetovne dediščine, da bi omogočili vpogled v lokalno prakso upravljanja.
Cilji so izmenjava informacij, izmenjava izkušenj o vprašanjih upravljanja
in učenje iz primerov dobre prakse.16 Poleg tega se devet upravljavcev ob-
močij redno srečuje s pristojnim ministrstvom in Komisijo za Unesco, da
bi delali na skupnih vprašanjih in izzivih s ciljem, da se izboljša izvajanje
Konvencije o svetovni dediščini.
Madžarska
Tako kot Slovenija ima Madžarska nesnovno kulturno dediščino, po-
vezano s karnevalom, in sicer Busó prireditve v Mohácsu, ki označujejo ko-
nec zime. Plesalci so oblečeni v velike volnaste plašče z zastrašujočimi le-
senimi maskami na obrazih. Madžarska ima kot dobro varstveno prakso
v Registru iz leta 2011 vpisano Táncházovo metodo prenosa nesnovne kul-
turne dediščine, ki predstavlja model poučevanja ljudskega plesa in glasbe
ter združuje tradicionalne oblike pridobivanja s sodobnimi pedagoškimi
in akademskimi metodami. Udeleženci pridobijo plesno znanje od izku-
šenih članov ali nosilcev tradicije z neposrednim opazovanjem in imitaci-
jo, ob spremljavi žive glasbe, ob tem pa uporabijo svojo individualno raven
ustvarjalnosti, da razvijejo svoje sposobnosti in plesne sposobnosti. Ples
dopolnjujejo pouk petja, rokodelske dejavnosti in etnografske predstavi-
16 Council of Europe, 2019.
43
