Page 49 - Vranješ (†), Matej, Aleš Gacnik in Tadeja Jere Jakulin. Ur. 2021. Potenciali razvoja turizma na Unescovih lokacijah svetovne dedišcine v Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 49
potenciali unescove dediščine za slovenski turizem
Priložnosti so torej v aktivnem vključevanju v operativne načrte ra-
zvoja in trženja kulturnega turizma Slovenije (tudi po letu 2020), v sku-
pnih predstavitvah na tujih trgih in v krepitvi specializiranih znanj s pod-
ročja kulturnega, dediščinskega in trajnostnega turizma (v sodelovanju s
Turistico in UNESCO UNITWIN mrežo usposabljanj turističnih mana-
gerjev svetovne dediščine). Priložnosti so tudi v izkoriščanju kreativnih
potencialov lokalnega in širšega okolja za razvijanje inovativnih rešitev
(storitev, produktov, komunikacij) na področju turizma.
Med zunanje dejavnike, ki predstavljajo ovire za trajnostni razvoj tu-
rizma v povezavi z Unescovimi lokacijami v Sloveniji, smo opredelili raz-
pršenost (in nadaljnjo nepovezanost) lokacij, slabosti javnega prometa,
ignoriranje Unesca s strani STO ter pomanjkanje turističnih kapacitet na
lokacijah in v okolici. Nevarnost predstavljajo tudi trendi pretirane ko-
mercializacije dediščinskega turizma, konflikti s turisti zaradi neustrez-
nih (netrajnostnih) vedenjskih praks ter vplivi podnebnih sprememb na
dediščino.
47
Priložnosti so torej v aktivnem vključevanju v operativne načrte ra-
zvoja in trženja kulturnega turizma Slovenije (tudi po letu 2020), v sku-
pnih predstavitvah na tujih trgih in v krepitvi specializiranih znanj s pod-
ročja kulturnega, dediščinskega in trajnostnega turizma (v sodelovanju s
Turistico in UNESCO UNITWIN mrežo usposabljanj turističnih mana-
gerjev svetovne dediščine). Priložnosti so tudi v izkoriščanju kreativnih
potencialov lokalnega in širšega okolja za razvijanje inovativnih rešitev
(storitev, produktov, komunikacij) na področju turizma.
Med zunanje dejavnike, ki predstavljajo ovire za trajnostni razvoj tu-
rizma v povezavi z Unescovimi lokacijami v Sloveniji, smo opredelili raz-
pršenost (in nadaljnjo nepovezanost) lokacij, slabosti javnega prometa,
ignoriranje Unesca s strani STO ter pomanjkanje turističnih kapacitet na
lokacijah in v okolici. Nevarnost predstavljajo tudi trendi pretirane ko-
mercializacije dediščinskega turizma, konflikti s turisti zaradi neustrez-
nih (netrajnostnih) vedenjskih praks ter vplivi podnebnih sprememb na
dediščino.
47
