Page 118 - Napoteni delavci med regulativo in prakso
P. 118
Recenziji
Monografija ponuja izčrpen vpogled v področje napotovanja delav-
cev v Sloveniji in sistematično popisuje dileme ter izzive, s katerimi se
srečujejo deležniki: predvsem delodajalci in različne državne institucije,
zadolžene za urejanje omenjenega področja, nenazadnje pa tudi delavci.
Ne samo to, pisci se dotaknejo tudi širšega področja mobilnosti delovne
sile znotraj e u in številnih izzivov, ki so na tem področju še prisotni.
Kritična in prodorna obravnava problematike napotovanja delavcev v
tujino je tista, ki dodatno krasi monografijo. Slednja prispeva tudi k ure-
ditvi nekonsistentne rabe različnih terminov obravnavanega področja
v slovenskem jeziku. Ocenjujem, da obstaja družbeni interes po objavi
dela, saj so dileme, ki jih poraja vse bolj razširjeno napotovanje delav-
cev na delo v tujino (tako iz tujine v Slovenijo kot obratno), večplastne
in aktualne ne samo na nacionalni ravni, ampak tudi na ravni Evropske
unije. Glede na relevantnost teme bo delo zagotovo pritegnilo zanima-
nje znanstvene in strokovne javnosti.
Monografija je namenjena širokemu krogu strokovnjakov, ki jih ome-
njeno področje povezuje – od pravnih služb podjetij do tistih, ki se z
omenjenim področjem ukvarjajo v okviru državnih institucij (z r s z,
zzzs, dotična ministrstva). Besedilo je namenjeno tudi delodajalskim
organizacijam in delodajalcem nasploh, seveda najbolj tistim, ki se
ukvarjajo z napotovanjem delavcev v tujino. Navsezadnje ne smemo po-
zabiti tudi na delojemalsko plat in strokovnjake, ki jih povezuje vpraša-
nje zaščite pravic delavcev; v to skupino sodijo predvsem sindikati. Ker
gre za pomemben fenomen trga dela, bo monografija zanimiva tudi za
vse, ki se ukvarjajo s tem področjem tako po raziskovalni kot pedagoški
plati.
prof. dr. Janja Hojnik
118
Monografija ponuja izčrpen vpogled v področje napotovanja delav-
cev v Sloveniji in sistematično popisuje dileme ter izzive, s katerimi se
srečujejo deležniki: predvsem delodajalci in različne državne institucije,
zadolžene za urejanje omenjenega področja, nenazadnje pa tudi delavci.
Ne samo to, pisci se dotaknejo tudi širšega področja mobilnosti delovne
sile znotraj e u in številnih izzivov, ki so na tem področju še prisotni.
Kritična in prodorna obravnava problematike napotovanja delavcev v
tujino je tista, ki dodatno krasi monografijo. Slednja prispeva tudi k ure-
ditvi nekonsistentne rabe različnih terminov obravnavanega področja
v slovenskem jeziku. Ocenjujem, da obstaja družbeni interes po objavi
dela, saj so dileme, ki jih poraja vse bolj razširjeno napotovanje delav-
cev na delo v tujino (tako iz tujine v Slovenijo kot obratno), večplastne
in aktualne ne samo na nacionalni ravni, ampak tudi na ravni Evropske
unije. Glede na relevantnost teme bo delo zagotovo pritegnilo zanima-
nje znanstvene in strokovne javnosti.
Monografija je namenjena širokemu krogu strokovnjakov, ki jih ome-
njeno področje povezuje – od pravnih služb podjetij do tistih, ki se z
omenjenim področjem ukvarjajo v okviru državnih institucij (z r s z,
zzzs, dotična ministrstva). Besedilo je namenjeno tudi delodajalskim
organizacijam in delodajalcem nasploh, seveda najbolj tistim, ki se
ukvarjajo z napotovanjem delavcev v tujino. Navsezadnje ne smemo po-
zabiti tudi na delojemalsko plat in strokovnjake, ki jih povezuje vpraša-
nje zaščite pravic delavcev; v to skupino sodijo predvsem sindikati. Ker
gre za pomemben fenomen trga dela, bo monografija zanimiva tudi za
vse, ki se ukvarjajo s tem področjem tako po raziskovalni kot pedagoški
plati.
prof. dr. Janja Hojnik
118
