Page 13 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 13
in memoriam zasl. prof. dr. primož kuret (1935–2022)
Kot eden izmed največjih poznavalcev glasbene zgodovine Ljubljane
je posebej natančno osvetlil delovanje ljubljanskih filharmonij in vsestran-
sko dopolnil védenje o mladem Gustavu Mahlerju ter številnih drugih ve-
likanih ljubljanske glasbene preteklosti. Bil je avtor številnih monografij ter
urednik več kot štiridesetih znanstvenih publikacij. Med njimi je tri deset-
letja urejal publikacijo prispevkov mednarodnega muzikološkega simpozi-
ja Slovenskih glasbenih dnevov, ki jo je leta 2017 nasledila pričujoča serija
znanstvenih monografij (Studia musicologica Labacensia).
Za svoje dosežke je prof. Kuret prejel nekatere najuglednejše nagra-
de ter priznanja, kot so Betettova listina (2002), častno članstvo Accade-
mie Filarmonica di Bologna (2002), nagrada RS za življenjsko delo v vzgo-
ji in izobraževanju (2005), Herderjeva nagrada (2005), avstrijski častni križ
za znanost in umetnost I. reda za zasluge na področju muzikologije (2005),
Mantuanijeva nagrada za življenjsko delo (2006), častno članstvo Slovenske
filharmonije (2008), red za zasluge RS (2012) itd.
Posebej velja omeniti njegovo intenzivno mednarodno delovanje, ki
je med drugim prineslo marsikateri stik s kolegi z nekaterih najbolj emi-
nentnih tujih univerz. Žal so nekateri od njih prav v minulih letih zapustili
naše vrste. Posebej ga je prizadela izguba dobrega prijatelja prof. Petra An-
draschkeja, ki je poleg prof. Hartmuta Kronesa z dunajske in prof. Helmuta
Loosa z leipziške univerze spadal v najožji krog njegovih zaupnikov. Skupaj
z njimi je sodeloval na več kot 300 mednarodnih simpozijih doma in v tu-
jini ter tudi na ta način širil glasbeno zavest o umeščenosti slovenske glas-
be v širši evropski prostor.
V naši zavesti bo ostal zapisan kot izjemen kolega, ki je do zadnje-
ga, kolikor mu je zdravje še dopuščalo, sledil dosežkom stroke in prispe-
val, kjerkoli je bilo treba. Predvsem pa kot nekdo, čigar zasluge še zdaleč
niso bile omejene le na slovenski prostor. Tako se zdi njegova pot v prvi
vrsti pot evropskega muzikologa. Nedvomno je spoštovani kolega Kuret s
svojim ugledom ter vsestranskim delovanjem bistveno prispeval k bogatit
vi slovenske muzikološke srenje in širše glasbene kulture, s svojo karizmo
in znanstveno širino pa navdušil številne mlajše kolege za nadaljnji razvoj
muzikološke stroke.
Počivaj v miru, dragi Primož.
Darko Brlek
Jernej Weiss
11
Kot eden izmed največjih poznavalcev glasbene zgodovine Ljubljane
je posebej natančno osvetlil delovanje ljubljanskih filharmonij in vsestran-
sko dopolnil védenje o mladem Gustavu Mahlerju ter številnih drugih ve-
likanih ljubljanske glasbene preteklosti. Bil je avtor številnih monografij ter
urednik več kot štiridesetih znanstvenih publikacij. Med njimi je tri deset-
letja urejal publikacijo prispevkov mednarodnega muzikološkega simpozi-
ja Slovenskih glasbenih dnevov, ki jo je leta 2017 nasledila pričujoča serija
znanstvenih monografij (Studia musicologica Labacensia).
Za svoje dosežke je prof. Kuret prejel nekatere najuglednejše nagra-
de ter priznanja, kot so Betettova listina (2002), častno članstvo Accade-
mie Filarmonica di Bologna (2002), nagrada RS za življenjsko delo v vzgo-
ji in izobraževanju (2005), Herderjeva nagrada (2005), avstrijski častni križ
za znanost in umetnost I. reda za zasluge na področju muzikologije (2005),
Mantuanijeva nagrada za življenjsko delo (2006), častno članstvo Slovenske
filharmonije (2008), red za zasluge RS (2012) itd.
Posebej velja omeniti njegovo intenzivno mednarodno delovanje, ki
je med drugim prineslo marsikateri stik s kolegi z nekaterih najbolj emi-
nentnih tujih univerz. Žal so nekateri od njih prav v minulih letih zapustili
naše vrste. Posebej ga je prizadela izguba dobrega prijatelja prof. Petra An-
draschkeja, ki je poleg prof. Hartmuta Kronesa z dunajske in prof. Helmuta
Loosa z leipziške univerze spadal v najožji krog njegovih zaupnikov. Skupaj
z njimi je sodeloval na več kot 300 mednarodnih simpozijih doma in v tu-
jini ter tudi na ta način širil glasbeno zavest o umeščenosti slovenske glas-
be v širši evropski prostor.
V naši zavesti bo ostal zapisan kot izjemen kolega, ki je do zadnje-
ga, kolikor mu je zdravje še dopuščalo, sledil dosežkom stroke in prispe-
val, kjerkoli je bilo treba. Predvsem pa kot nekdo, čigar zasluge še zdaleč
niso bile omejene le na slovenski prostor. Tako se zdi njegova pot v prvi
vrsti pot evropskega muzikologa. Nedvomno je spoštovani kolega Kuret s
svojim ugledom ter vsestranskim delovanjem bistveno prispeval k bogatit
vi slovenske muzikološke srenje in širše glasbene kulture, s svojo karizmo
in znanstveno širino pa navdušil številne mlajše kolege za nadaljnji razvoj
muzikološke stroke.
Počivaj v miru, dragi Primož.
Darko Brlek
Jernej Weiss
11
