Page 292 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2026 Skladateljska društva nekoč in danes.../Composers’ Societies Past and Present...
P. 292
Skladateljska društva nekoč in danes | Composers’ Societies Past and Present
honorarjev na področju glasbene in glasbeno-scenske ustvarjalnosti«. Te
ostajajo kljub inflaciji in rasti stroškov popolnoma nespremenjene vse od
leta 2009 in so bile že v vseevropski analizi, ki jo je leta 2017 pripravila
ECSA, na repu med evropskimi državami. DSS je pripravilo obsežno ana-
lizo in predlog sprememb zdajšnjih tarif predalo Ministrstvu za kulturo.
V letih 2023 in 2024 se je DSS s projektom GIS – glasbeni inkubator
Slovenije prijavilo na dva razpisa Ministrstva za kulturo, namenjena krepit-
vi podpornega okolja. Šlo je za idejo o oblikovanju izobraževalnega vozlišča
z dvema platformama, eno namenjeno glasbenim ustvarjalcem in zaintere-
sirani javnosti in drugo, namenjeno mladim nadarjenim ustvarjalcem, ki
jim glasbeni pedagogi zaradi pomanjkanja lastne izkušnje ne morejo nudi-
ti ustrezne strokovne pomoči pri komponiranju. Doslej projekt žal ni prejel
podpore, zato bo DSS te iniciative dajalo tudi v prihodnje.
DSS je bilo v letu 1993 pobudnik ustanovitve združenja za avtorsko
zaščito SAZAS in mu nekaj let tudi omogočalo delovanje v svojih prosto-
rih, leta 2004 pa je omogočilo ustanovitev Slovenskega glasbenoinformacij-
skega centra SIGIC. Raven komunikacije in sodelovanja z obema je treba v
prihodnje ponovno okrepiti.
Ob poplavah poleti 2023 je organiziralo zbiranje prostovoljnih pri-
spevkov za svoje člane, ki jih je vodna ujma prizadela. V času covida je DSS
nudilo potrebno pomoč svojim članom, kontakte in oblike pomoči je obja-
vilo tudi na spletni strani ECSA.
Družbena vloga DSS
Družbena vloga DSS pri ohranjanju, posredovanju in varovanju glasbenih
kulturnih vrednot ter promociji slovenske glasbene ustvarjalnosti je bila že
obširno predstavljena v prejšnjih točkah, prav tako povezovanje z različni-
mi institucijami in javnostmi. Sodobni čas pa bolj kot kadar koli zahte-
10
va od stanovskih združenj tudi vključevanje v javne razprave o zakonodaji,
šolski politiki in drugih regulatornih elementih, ki zadevajo področje glas-
be. DSS s pomočjo strokovnjakov z različnih področij oblikuje kakovostna
stališča in pobude ter jih argumentirano predstavlja in zagovarja.
V slovenskem kulturnem prostoru je eden od problemov, da odločeval-
ci pomanjkljivo poznajo področje glasbe. Posledica je velika nepreglednost
10 Bolj podrobno o družbeni vlogi in institucionalnem delovanju Društva slovenskih
skladateljev: Sonja Kralj Bervar, Sobivanje družbenega, stanovskega in umetniškega
v zgodovini Društva slovenskih skladateljev (doktorsko delo, Univerza v Ljubljani,
2011).
292

