Page 293 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2026 Skladateljska društva nekoč in danes.../Composers’ Societies Past and Present...

Društvo slovenskih skladateljev – vloga v družbi in izzivi današnjega časa
tega področja, ki od osamosvojitve ni bilo deležno nujno potrebnih sistem-
skih sprememb in se leto za letom le še povečuje. Leta 2012 je na področju
glasbe delovalo 121 nevladnih organizacij s statusom javnega interesa v kul-
turi, ob koncu leta 2022 pa 205. Gre za zmes subjektov s področja glasbe-
ne kulture, ki so po pomenu, širini delovanja in poslanstvu zelo različna,
vendar so prisiljena v kandidiranje na istih programskih razpisih Ministr-
stva za kulturo.
Pred petnajstimi leti je bilo na prvem štiriletnem programskem raz-
pisu Ministrstva za kulturo (2010–2013) mogoče zaprositi za 438.000 evrov
programskih stroškov na leto. Poleg tega je bilo mogoče pridobiti še 45.000
evrov za stroške dela in nakup opreme ter 15 odstotkov višine program-
skih stroškov za splošne stroške delovanja. Na drugem štiriletnem pro-
gramskem razpisu (2014–2017) je bilo na področju glasbenih umetnosti
mogoče zaprositi le še za 140.000 evrov programskih stroškov na leto. Po-
leg tega je bilo mogoče dobiti še 50 odstotkov vseh stroškov dela, splošnih
stroškov delovanja ter nakupa opreme in investicijskega vzdrževanja. Ta
trend se ni ustavil in na tretjem štiriletnem programskem razpisu (2018–
2021) je bilo mogoče zaprositi le še za 120.000 evrov na leto. Ta znesek je
vključeval vse programske stroške, stroške dela, splošne stroške delovanja
ter stroške nakupa opreme in investicijskega vzdrževanja. Na zadnjem pro-
gramskem razpisu (2022–2025) je bil najvišji mogoči znesek sofinanciranja
115.000 evrov na leto.
Drastično krčenje sredstev Ministrstva za kulturo je močno prizade-
lo DSS. Društvo je izgubilo dve delovni mesti, zmanjšalo se je število nati-
sov Edicij DSS, avtorski honorarji za skladatelje in izvajalce ostajajo nere-
valorizirani že petnajst let, sposobnost mednarodne promocije DSS pa je
drastično zmanjšana. Primer je prenehanje delovanja Komornega orkestra
solistov (KOS), s pomočjo katerega je DSS leta 2011 omogočilo pomembno
kulturno akcijo na evropski ravni, saj je ta ansambel s prvim koncertom
v dunajskem Museumsquartier začel projekt ECCO (European Contem-
11
porary Composers Orchestra), ki je še vedno eden od paradnih konjev v
okviru ECSA.
DSS je zato na več forumih odločevalcem predlagalo ustanovitev javne
agencije ali javnega sklada za glasbo, ki bi po vzoru Javne agencije za knjigo
RS oziroma Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti strokovno določala
strategijo in prioritete ter skrbela za uravnoteženo delovanje področja glas-
benih umetnosti. Ustanovitev takšnega telesa, v katerem bi bili soudeleženi

11 European Contemporary Composers Orchestra (ECCO), https://eccoconcert.eu/.

293