Page 29 - Kavur, Boris. Vse stvari štejejo (v majhnih količinah) ... Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2014.
P. 29
Znanilec novega 29
Grob mečenosca iz Srednice
Posebno vlogo na keltskem grobišču v Srednici lahko pripišemo edinemu moškemu pokopu – mečenos-
cu. Lahko ga prepoznamo kot znanilca novega. Bistveno materialno novost, ki je spremenila politični ze-
mljevid Evrope, predstavlja njegova oborožitev. Poglavitno ritualno novost, kot odraz spremembe v pre-
pričanju, pa predstavlja oblika njegovega pokopa.
Za razliko od žensk ob njem je bil pokojnik sežgan – njegovo telo je bilo predano ognju in nasilno uničeno. Nov
način pokopa, ki bo zaznamoval prihajajoče obdobje po vsej Evropi, je bil še povezan s starim načinom polaga-
nja pridatkov v grob – njegova oprema, predvsem orožje, niso bili poškodovani, temveč so bili urejeno zloženi v
sredino groba na žganino.
In prav ti pridatki, oziroma najpomembnejši med njimi dolgi meč, predstavljajo novost s katero si je očitno manj-
ša vojaška elita vzhodnih Keltov tako z lahkoto podredila obsežna območja vzhodne in jugovzhodne Evrope.
Niso zgolj odraz tehnoloških novosti v izdelavi ter novih tehnik bojevanja, temveč predvsem simbol družbene-
ga razreda visoko mobilnih svobodnih vojščakov. Slednji so, na čelu maloštevilnih skupin kolonistov, v zgolj ne-
kaj desetletjih poseli prostor od zahodne Francije do Češke in kasneje do Transilvanije.
Pravzaprav lahko celotno preseljevanje Keltov, kot tudi pot pokopanega mečenosca prepoznamo na obliki in
okrasu njegovega orožja. Dolgi meč z ojačanim predrtim koničnikom in ojačanim ter okrašenim ustjem nož-
nice sodi v obsežno skupino mečev poimenovano po kraju odkritja prvega takega natančno opisanega primer-
ka – skupino Hatvan-Boldog. Gre za značilne meče starejšelatenskega obdobja, katerih najdbe se razprostirajo
na širokem območju od južne Francije pa vse do Transilvanije. Meč iz Srednice pa glede na svoj okras nožni-
ce, sestavljen iz asimetrično postavljenih linearnih in zavitih elementov izdelanih tako z vrezovanjem kot v vi-
sokem reliefu, sodi v večjo skupino mečev, katerih največje število se nahaja na prostoru okoli kolena Donave
Grob mečenosca iz Srednice
Posebno vlogo na keltskem grobišču v Srednici lahko pripišemo edinemu moškemu pokopu – mečenos-
cu. Lahko ga prepoznamo kot znanilca novega. Bistveno materialno novost, ki je spremenila politični ze-
mljevid Evrope, predstavlja njegova oborožitev. Poglavitno ritualno novost, kot odraz spremembe v pre-
pričanju, pa predstavlja oblika njegovega pokopa.
Za razliko od žensk ob njem je bil pokojnik sežgan – njegovo telo je bilo predano ognju in nasilno uničeno. Nov
način pokopa, ki bo zaznamoval prihajajoče obdobje po vsej Evropi, je bil še povezan s starim načinom polaga-
nja pridatkov v grob – njegova oprema, predvsem orožje, niso bili poškodovani, temveč so bili urejeno zloženi v
sredino groba na žganino.
In prav ti pridatki, oziroma najpomembnejši med njimi dolgi meč, predstavljajo novost s katero si je očitno manj-
ša vojaška elita vzhodnih Keltov tako z lahkoto podredila obsežna območja vzhodne in jugovzhodne Evrope.
Niso zgolj odraz tehnoloških novosti v izdelavi ter novih tehnik bojevanja, temveč predvsem simbol družbene-
ga razreda visoko mobilnih svobodnih vojščakov. Slednji so, na čelu maloštevilnih skupin kolonistov, v zgolj ne-
kaj desetletjih poseli prostor od zahodne Francije do Češke in kasneje do Transilvanije.
Pravzaprav lahko celotno preseljevanje Keltov, kot tudi pot pokopanega mečenosca prepoznamo na obliki in
okrasu njegovega orožja. Dolgi meč z ojačanim predrtim koničnikom in ojačanim ter okrašenim ustjem nož-
nice sodi v obsežno skupino mečev poimenovano po kraju odkritja prvega takega natančno opisanega primer-
ka – skupino Hatvan-Boldog. Gre za značilne meče starejšelatenskega obdobja, katerih najdbe se razprostirajo
na širokem območju od južne Francije pa vse do Transilvanije. Meč iz Srednice pa glede na svoj okras nožni-
ce, sestavljen iz asimetrično postavljenih linearnih in zavitih elementov izdelanih tako z vrezovanjem kot v vi-
sokem reliefu, sodi v večjo skupino mečev, katerih največje število se nahaja na prostoru okoli kolena Donave
