Page 25 - Kavur, Boris. Vse stvari štejejo (v majhnih količinah) ... Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2014.
P. 25
Prva dama 25
Grob premožne gospe iz Srednice
Selitve in vojaška osvajanja vzhodnih Keltov, opevane v zapisih antičnih avtorjev, so se vedno opazovale
zgolj skozi perspektivo iskanja grobov tistih, ki so domnevno te odprave vodili – z meči oboroženih bo-
jevnikov. Vendar natančno branje virov kot tudi opazovanje najstarejših majhnih grobišč, ki so odraz mo-
zaične zasedbe prostora s strani majhne vojaške elite, kažeta, da so se v prvih vrstah keltskih selitev vedno naha-
jale tudi ženske. Pridatki v grobovih pa pričajo o visokem družbenem statusu in o njihovi vlogi čuvark kulturne
tradicije.
Takšno »zgodbo« prikazuje tudi odkritje groba ženske, označenega kot grob 4 iz Srednice. Pokojnica je bila
pokopana v podolgovati grobni jami v svoji popolni opravi in z vsem nakitom, ki je odražal njen družbeni status.
V bližino glave, obdane z večjimi kamni, so ji položili dve keramični posodi, ki tvorita podoben servis, kot ga
poznamo v sočasnih moških grobovih. Sestavljen je bil iz posode s kroglastim telesom ter dolgim in zelo ozkim
vratom, ki še močno odraža tradicijo zgodnjelatenskega oblikovanja keramike, ter manjše skodele. Obe poso-
di sodita med najstarejše najdbe keramike, izdelane na lončarskem vretenu s področja današnje Slovenije, dati-
rane v sredino 4. stoletja pred našim štetjem.
Pokojnica je na sebi nosila značilen ženski nakit vzhodnih Keltov, ki ga zaznamujejo predvsem kombinacija
nanožnic in zapestnic. Imela pa je tudi izjemno redek pridatek – ovratnico. Njene narebrene votle nanožni-
ce izdelane iz bronaste pločevine predstavljajo značilno nošo konca zgodnjega latena na področju, raztezajo-
čem se od osrednje Evrope proti vzhodu. Nosile so se v kombinacijami z zapestnicami. V grobu so bile odkrite
kar tri različne, to je zapestnica iz železne žice, masivna bronasta zapestnica z odebelitvijo in drobna zapestni-
ca iz prepletene bronaste žice z osmičkami. Slednja predstavlja redko najdbo, ki se pojavlja predvsem na grobi-
ščih vzhodnih Keltov. Podobno razprostranjenost pa kažejo tudi najdbe jantarnih obročkov, ki so jih najbolj iz-
Grob premožne gospe iz Srednice
Selitve in vojaška osvajanja vzhodnih Keltov, opevane v zapisih antičnih avtorjev, so se vedno opazovale
zgolj skozi perspektivo iskanja grobov tistih, ki so domnevno te odprave vodili – z meči oboroženih bo-
jevnikov. Vendar natančno branje virov kot tudi opazovanje najstarejših majhnih grobišč, ki so odraz mo-
zaične zasedbe prostora s strani majhne vojaške elite, kažeta, da so se v prvih vrstah keltskih selitev vedno naha-
jale tudi ženske. Pridatki v grobovih pa pričajo o visokem družbenem statusu in o njihovi vlogi čuvark kulturne
tradicije.
Takšno »zgodbo« prikazuje tudi odkritje groba ženske, označenega kot grob 4 iz Srednice. Pokojnica je bila
pokopana v podolgovati grobni jami v svoji popolni opravi in z vsem nakitom, ki je odražal njen družbeni status.
V bližino glave, obdane z večjimi kamni, so ji položili dve keramični posodi, ki tvorita podoben servis, kot ga
poznamo v sočasnih moških grobovih. Sestavljen je bil iz posode s kroglastim telesom ter dolgim in zelo ozkim
vratom, ki še močno odraža tradicijo zgodnjelatenskega oblikovanja keramike, ter manjše skodele. Obe poso-
di sodita med najstarejše najdbe keramike, izdelane na lončarskem vretenu s področja današnje Slovenije, dati-
rane v sredino 4. stoletja pred našim štetjem.
Pokojnica je na sebi nosila značilen ženski nakit vzhodnih Keltov, ki ga zaznamujejo predvsem kombinacija
nanožnic in zapestnic. Imela pa je tudi izjemno redek pridatek – ovratnico. Njene narebrene votle nanožni-
ce izdelane iz bronaste pločevine predstavljajo značilno nošo konca zgodnjega latena na področju, raztezajo-
čem se od osrednje Evrope proti vzhodu. Nosile so se v kombinacijami z zapestnicami. V grobu so bile odkrite
kar tri različne, to je zapestnica iz železne žice, masivna bronasta zapestnica z odebelitvijo in drobna zapestni-
ca iz prepletene bronaste žice z osmičkami. Slednja predstavlja redko najdbo, ki se pojavlja predvsem na grobi-
ščih vzhodnih Keltov. Podobno razprostranjenost pa kažejo tudi najdbe jantarnih obročkov, ki so jih najbolj iz-
