Page 47 - Kavur, Boris. Vse stvari štejejo (v majhnih količinah) ... Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2014.
P. 47
Rojstvo mesta? 47
Poznolatensko obdobje na Ptuju
Sredina 2. stoletja pred našim štetjem je čas intenzivnih sprememb v celotnem jugovzhodno predalpskem
prostoru. Najverjetneje zunanji vplivi, tako širitev vpliva keltskega plemena Bojev na severo-vzhodu kot
dačanski ekspanzionizem daleč na jugovzhodu, predvsem pa vedno močnejši pritisk rimske republike na
zahodu, ki se je v svojem obsegu razširil v vojaški kampanji proti panonski Segestiki, so spremenili prazgodo-
vinski svet. Ob trgovskih kot tudi vojaških stikih z mediteranskimi civilizacijami so se tokrat oblikovale dru-
gačne družbene elite. Ne poznamo jih samo iz bogatih grobov, ampak lahko njihov obstoj rekonstruiramo na
podlagi obnove starih in izgradnje novih utrjenih naselij, predvsem pa vključitve v monetarno ekonomijo in za-
četka kovanja lastnih novcev.
Na področju vzhodne Slovenije in Podravja je to čas, ko se pokopavanje na grobiščih v ravnini neha. Istočasno
se obnovijo ostanki obrambne arhitekture starejših prazgodovinskih naselij, kot sta Ormož in Poštela, oziroma
se postavijo nove utrdbe, kot kaže kamniti zid, interpretiran kot del obzidja, odkrit na zahodnem delu Turnir-
skega prostora na Ptujskem gradu. Nekoč so avtorji te gradbene aktivnosti interpretirali kot znanilce nemirne-
ga obdobja oziroma umik populacij za varna obzidja. Danes pa, upoštevajoč ostanke poselitve v celotni pokraji-
ni, lahko trdimo, da je šlo zgolj za vzpostavitev hierarhiziranega sistema naselij, pri čemer so tako fizično kot tudi
vizualno utrjene postojanke postale prebivališče družbenih elit. V poznolatenskem obdobju se je število najdi-
šč v pokrajini, predvsem na plodnih ravnicah od pohorskega vznožja pa vse do Goričkega, temeljito povečalo.
Skromni ostanki pa kažejo zgolj sledi močno razpršenega vzorca poselitve, katerega osnovne enote so predsta-
vljale manjše skupine stavb – najverjetneje posamezne kmetije.
Zdi se, da je bilo v tem času redko poseljeno področje kasnejšega rimskega Ptuja in njegove okolice. Za poseli-
tev so bile zanimive predvsem rečne terase na Spodnji in Zgornji Hajdini, Zgornjem Bregu ter v Rabelčji vasi,
kot tudi vznožje Grajskega griča. Pri skoraj vseh izkopavanjih zadnjih let so bili odkriti odlomki značilne po-
Poznolatensko obdobje na Ptuju
Sredina 2. stoletja pred našim štetjem je čas intenzivnih sprememb v celotnem jugovzhodno predalpskem
prostoru. Najverjetneje zunanji vplivi, tako širitev vpliva keltskega plemena Bojev na severo-vzhodu kot
dačanski ekspanzionizem daleč na jugovzhodu, predvsem pa vedno močnejši pritisk rimske republike na
zahodu, ki se je v svojem obsegu razširil v vojaški kampanji proti panonski Segestiki, so spremenili prazgodo-
vinski svet. Ob trgovskih kot tudi vojaških stikih z mediteranskimi civilizacijami so se tokrat oblikovale dru-
gačne družbene elite. Ne poznamo jih samo iz bogatih grobov, ampak lahko njihov obstoj rekonstruiramo na
podlagi obnove starih in izgradnje novih utrjenih naselij, predvsem pa vključitve v monetarno ekonomijo in za-
četka kovanja lastnih novcev.
Na področju vzhodne Slovenije in Podravja je to čas, ko se pokopavanje na grobiščih v ravnini neha. Istočasno
se obnovijo ostanki obrambne arhitekture starejših prazgodovinskih naselij, kot sta Ormož in Poštela, oziroma
se postavijo nove utrdbe, kot kaže kamniti zid, interpretiran kot del obzidja, odkrit na zahodnem delu Turnir-
skega prostora na Ptujskem gradu. Nekoč so avtorji te gradbene aktivnosti interpretirali kot znanilce nemirne-
ga obdobja oziroma umik populacij za varna obzidja. Danes pa, upoštevajoč ostanke poselitve v celotni pokraji-
ni, lahko trdimo, da je šlo zgolj za vzpostavitev hierarhiziranega sistema naselij, pri čemer so tako fizično kot tudi
vizualno utrjene postojanke postale prebivališče družbenih elit. V poznolatenskem obdobju se je število najdi-
šč v pokrajini, predvsem na plodnih ravnicah od pohorskega vznožja pa vse do Goričkega, temeljito povečalo.
Skromni ostanki pa kažejo zgolj sledi močno razpršenega vzorca poselitve, katerega osnovne enote so predsta-
vljale manjše skupine stavb – najverjetneje posamezne kmetije.
Zdi se, da je bilo v tem času redko poseljeno področje kasnejšega rimskega Ptuja in njegove okolice. Za poseli-
tev so bile zanimive predvsem rečne terase na Spodnji in Zgornji Hajdini, Zgornjem Bregu ter v Rabelčji vasi,
kot tudi vznožje Grajskega griča. Pri skoraj vseh izkopavanjih zadnjih let so bili odkriti odlomki značilne po-
