Page 51 - Kavur, Boris. Vse stvari štejejo (v majhnih količinah) ... Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2014.
P. 51
Na meji imperija 51
Rimska zasedba področja Ptuja
Od sredine 2. stoletja pred našim štetjem se je krepil vpliv politične in ekonomske tvorbe, ki jo na podla-
gi omemb rimskih avtorjev poznamo kot keltsko Noriško kraljestvo. Zaradi svoje geostrateške lege
lahko domnevamo, da se je vpliv slednjega raztezal vse do področja današnjega Ptuja, oziroma je utr-
jena naselbina na Ptujskem gradu najverjetneje predstavljala eno izmed utrdb kraljestva.
Zgodovina manjših konfliktov in zavezniških odnosov z Rimsko republiko je vodila do dokaj mirne priključit-
ve kraljestva za časa cesarja Avgusta leta 15 pred našim štetjem. V letih, ki so sledila, je bilo območje priključeno
Iliriku in hkrati se je okrepila rimska vojaška prisotnost. Najverjetneje od časa velikega panonsko-delmatskega
upora v letih 6 do 9 našega štetja je bila na Ptuju utaborjena večja vojaška enota – legio VIII Augusta. Glede na ob-
stoječe arheološke podatke se je veliki vojaški tabor nahajal na desnem bregu Drave. V tem času je bil Ilirik raz-
deljen na njegov južni in severni del, to je v provincijo Dalmacijo in Panonijo, v katero je bilo vključeno tudi ob-
močje Ptuja.
Očitno je, da je v najzgodnejšem obdobju okupacije, ko so v pokrajini poselitveni vzorci še večinoma ostali
nespremenjeni, rimska vojska zasedla tri strateško najpomembnejša področja. Veliko legijsko taborišče je bilo
postavljeno na desnem bregu Drave nasproti prazgodovinskih poselitvenih jeder, kjer je kontroliralo prehod
čez reko in s tem dostop do gosteje poseljenega levega brega. Prav tako pa so se vsaj na začetku vojaške enote na-
hajale tudi na obeh poznolatenskih naselbinah na Panorami in na Grajskem griču. Zdi se, da so takoj zasedli obe
višinski in, vsaj v primeru Turnirskega prostora, z obrambno arhitekturo zavarovani točki.
Med kovinskimi najdbami, ki izvirajo s Turnirskega prostora in jih lahko povežemo z zgodnjo rimsko vojaško
prisotnostjo, je potrebno izpostaviti železni nosilec perjanice, najverjetneje dela legionarske čelade tipa Weise-
nau. Tik preden se razširi v na koncu zavita krajca, je preko nosilca vrezana prečna črta. Podobna črta se nahaja
Rimska zasedba področja Ptuja
Od sredine 2. stoletja pred našim štetjem se je krepil vpliv politične in ekonomske tvorbe, ki jo na podla-
gi omemb rimskih avtorjev poznamo kot keltsko Noriško kraljestvo. Zaradi svoje geostrateške lege
lahko domnevamo, da se je vpliv slednjega raztezal vse do področja današnjega Ptuja, oziroma je utr-
jena naselbina na Ptujskem gradu najverjetneje predstavljala eno izmed utrdb kraljestva.
Zgodovina manjših konfliktov in zavezniških odnosov z Rimsko republiko je vodila do dokaj mirne priključit-
ve kraljestva za časa cesarja Avgusta leta 15 pred našim štetjem. V letih, ki so sledila, je bilo območje priključeno
Iliriku in hkrati se je okrepila rimska vojaška prisotnost. Najverjetneje od časa velikega panonsko-delmatskega
upora v letih 6 do 9 našega štetja je bila na Ptuju utaborjena večja vojaška enota – legio VIII Augusta. Glede na ob-
stoječe arheološke podatke se je veliki vojaški tabor nahajal na desnem bregu Drave. V tem času je bil Ilirik raz-
deljen na njegov južni in severni del, to je v provincijo Dalmacijo in Panonijo, v katero je bilo vključeno tudi ob-
močje Ptuja.
Očitno je, da je v najzgodnejšem obdobju okupacije, ko so v pokrajini poselitveni vzorci še večinoma ostali
nespremenjeni, rimska vojska zasedla tri strateško najpomembnejša področja. Veliko legijsko taborišče je bilo
postavljeno na desnem bregu Drave nasproti prazgodovinskih poselitvenih jeder, kjer je kontroliralo prehod
čez reko in s tem dostop do gosteje poseljenega levega brega. Prav tako pa so se vsaj na začetku vojaške enote na-
hajale tudi na obeh poznolatenskih naselbinah na Panorami in na Grajskem griču. Zdi se, da so takoj zasedli obe
višinski in, vsaj v primeru Turnirskega prostora, z obrambno arhitekturo zavarovani točki.
Med kovinskimi najdbami, ki izvirajo s Turnirskega prostora in jih lahko povežemo z zgodnjo rimsko vojaško
prisotnostjo, je potrebno izpostaviti železni nosilec perjanice, najverjetneje dela legionarske čelade tipa Weise-
nau. Tik preden se razširi v na koncu zavita krajca, je preko nosilca vrezana prečna črta. Podobna črta se nahaja
