Page 28 - Rok, Marija. 2015. Poti v zaposljivost. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 28
Koncept zaposljivosti

mih privedla do uniformnosti in zatrla kreativnost v izobraževanju za tu-
rizem.

Kaže, da se bomo v Sloveniji zgledovali po njihovih izkušnjah in pre-
pustili trgu, da oceni konkurenčnost posamezne ustanove in njenih pro-
gramov ter opravi selekcijo med njimi (na spisku izobraževalnih institucij
smo že zasledili študijski program, ki se mu je akreditacija na NAKVIS-u
iztekla s študijskim letom 2014/2015 in ne bo reakreditiran). Ključen ele-
ment selekcije je vsekakor zaposljivost diplomantov.

Sicer pa je konkurenca načelno dobrodošla in zdrava, zagotavlja izbi-
ro za uporabnike in od organizacij terja stalno dokazovanje, tekmovalnost
in inovacije. Obenem je – vzporedno z nastajanjem novih izobraževalnih
organizacij in študijskih programov v turizmu – naraslo število akadem-
skih učiteljev in raziskovalcev, učnih gradiv, znanstvenih in strokovnih re-
28 vij, konferenc, podpornih sistemov … Gre torej za infrastrukturo, ki zago-
tavlja podporo slovenskemu turizmu in potencial za razvoj ter inovacije.

V aktualnih gospodarskih razmerah se morajo torej diplomanti turiz-
ma zavedati, da je zmožnost slovenskega turističnega gospodarstva, da ab-
sorbira in integrira mlade diplomante, razmeroma skromna, zavedati se
morajo (pre)velikega priliva diplomantov na trg dela, zato se morajo mnogi
zadovoljiti z delovnimi mesti na ravni sekundarne stopnje izobrazbe, kjer je
večja deficitarnost kadrov. Kramberger in Pavlin (2007) to imenujeta verti-
kalni substitucijski efekt, ki povzroča preizobraženost.

V tem kontekstu postaja integracija kompetenc zaposljivosti študen-
ta oziroma diplomanta temeljna zahteva vsakega strokovnega študijskega
programa.

2.3 Razvijanje zaposljivosti študentov turizma v visokem šolstvu
Študenti in diplomanti morajo dandanes sprejeti dejstvo, da je za
konkurenčnost na trgu dela nujno stalno delovati na svoji zaposljivosti in
vseživljenjskem učenju. Delavec, ki je bolje opremljen s kompetencami, je
bolj prilagodljiv in odziven na spremembe na trgu. Začetno izobraževanje
in usposabljanje, ki se zaključi z diplomo, v sedanjem poslovnem okolju ne
zadostuje za trajno zaposljivost.

V visokem šolstvu se je tematika zaposljivosti začela poudarjati zlas-
ti z implementacijo bolonjskega procesa. Po Harveyu (2002) so visokošol-
ske institucije razvile številne aktivnosti in priložnosti za študente na treh
osrednjih področjih zaposljivosti:

- razvile so poglobljeno razumevanje kompleksnosti sodobnih de-
lovnih mest, potreb delodajalcev in diplomantov na različnih pod-
   23   24   25   26   27   28   29   30   31   32   33