Page 38 - Rok, Marija. 2015. Poti v zaposljivost. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 38
ezovanje izobraževalnih institucij in gospodarstva
me, ki jih delodajalci uporabijo, da usposabljajo in izbirajo bodoče deloje-
malce. Podobno Beenen in Mrousseau (2010) trdita, da so prakse koristni,
stroškovno zelo učinkoviti viri perspektivnih kadrov.
Sfera Strokovna praksa Sfera zaposlovanja
izobraževanja
38 Slika 5: Položaj strokovne prakse med študijem in zaposlitvijo.
Vir: avtorica.
Strokovna praksa je oblika izkustvenega učenja, ki integrira znanje in
teorijo, pridobljeno v predavalnicah, s praktično aplikacijo in razvojem
spretnosti v poslovnem okolju. Praktikanti dobijo koristne in uporabne iz-
kušnje ter vzpostavijo stike v poklicnih okoljih, ki so zanje karierno pri-
vlačna; delodajalci pa dobijo priložnost usmerjanja in vrednotenja obetav-
nih kandidatov.
Prakse trajajo relativno kratko obdobje, s primarnim ciljem zagotovi-
ti usposabljanje z delom in povezati teorijo s prakso. Praktikant ima v de-
lodajalski organizaciji običajno mentorja, ki mu odreja naloge in vrednoti
njegove dosežke, visokošolska institucija pa zagotavlja koordinacijo in eval-
vacijo. Uspešno opravljena strokovna praksa je običajno kreditno ovredno-
tena.
Obenem je praksa za študente področje stalnega preverjanja uporabne
vrednosti absolviranih teoretičnih znanj in spretnosti. Uspešna vključitev
študenta v poslovno okolje pa vodi v večjo zaposljivost, večjo konkurenčno
sposobnost in mobilnost diplomanta v globalnem okolju.
4.2.1 Cilji strokovne prakse
Cilji prakse morajo biti jasno zastavljeni in soglasno sprejeti med vsemi de-
ležniki; obenem morajo biti eksplicitno izpostavljene odgovornosti izobra-
ževalne institucije, študentov in ponudnikov praks. Študente je potrebno
pripraviti na prakso, jih spremljati, nadzorovati in evalvirati. Pomembna je
tudi refleksija naučenega in ozaveščanje oziroma ustrezno artikuliranje pri-
dobljenih kompetenc.
me, ki jih delodajalci uporabijo, da usposabljajo in izbirajo bodoče deloje-
malce. Podobno Beenen in Mrousseau (2010) trdita, da so prakse koristni,
stroškovno zelo učinkoviti viri perspektivnih kadrov.
Sfera Strokovna praksa Sfera zaposlovanja
izobraževanja
38 Slika 5: Položaj strokovne prakse med študijem in zaposlitvijo.
Vir: avtorica.
Strokovna praksa je oblika izkustvenega učenja, ki integrira znanje in
teorijo, pridobljeno v predavalnicah, s praktično aplikacijo in razvojem
spretnosti v poslovnem okolju. Praktikanti dobijo koristne in uporabne iz-
kušnje ter vzpostavijo stike v poklicnih okoljih, ki so zanje karierno pri-
vlačna; delodajalci pa dobijo priložnost usmerjanja in vrednotenja obetav-
nih kandidatov.
Prakse trajajo relativno kratko obdobje, s primarnim ciljem zagotovi-
ti usposabljanje z delom in povezati teorijo s prakso. Praktikant ima v de-
lodajalski organizaciji običajno mentorja, ki mu odreja naloge in vrednoti
njegove dosežke, visokošolska institucija pa zagotavlja koordinacijo in eval-
vacijo. Uspešno opravljena strokovna praksa je običajno kreditno ovredno-
tena.
Obenem je praksa za študente področje stalnega preverjanja uporabne
vrednosti absolviranih teoretičnih znanj in spretnosti. Uspešna vključitev
študenta v poslovno okolje pa vodi v večjo zaposljivost, večjo konkurenčno
sposobnost in mobilnost diplomanta v globalnem okolju.
4.2.1 Cilji strokovne prakse
Cilji prakse morajo biti jasno zastavljeni in soglasno sprejeti med vsemi de-
ležniki; obenem morajo biti eksplicitno izpostavljene odgovornosti izobra-
ževalne institucije, študentov in ponudnikov praks. Študente je potrebno
pripraviti na prakso, jih spremljati, nadzorovati in evalvirati. Pomembna je
tudi refleksija naučenega in ozaveščanje oziroma ustrezno artikuliranje pri-
dobljenih kompetenc.
